začasna odredba - ureditvena začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - izkoriščanje mineralne surovine - kumulativno določeni pogoji - odvrnitev škode - koncesijsko razmerje za določen čas - prenehanje koncesije - vezanost na sporno pravno razmerje
V obravnavanem primeru sta v času, ko sodišče izdaja ta sklep, tožnikova koncesija in rudarska pravica že prenehali. Posledično v tem trenutku več ni mogoče njuno podaljšanje do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu, kot to predlaga tožnik. Sodišče pa je na tožnikov predlog, kakršnega je podal, vezano. V primeru predlagane ureditvene začasne odredbe mora tožeča stranka podati predlog, kako naj sodišče začasno uredi stanje do odločitve o tožbi, saj se materialno procesno vodstvo ne nanaša na oblikovanje predloga za ureditev stanja s konkretizacijo načina, kako naj se to uredi, saj bi to pomenilo, da je tak predlog oblikovalo sodišče, in ne stranka. Navedeno pomeni, da začasna odredba, kot jo predlaga tožnik, ne more odvrniti škode, ki jo sam zatrjuje, saj se je sporno pravno razmerje že izteklo.
Tožnikov predlog je treba zavrniti zaradi odsotnosti neposredne zveze med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se želijo preprečiti. Sporno pravno razmerje v konkretnem primeru determinira izrek izpodbijane odločbe, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za podaljšanje časa veljavnosti njegove rudarske pravice. Izdana začasna odredba bi se zato lahko nanašala le na veljavnost tožnikove koncesije oz. rudarske pravice, ali je na podlagi rudarske pravice upravičen izvajati rudarska dela in, če ja, katera, pa je šele nadaljnje vprašanje, ki sledi vprašanju o zahtevanem podaljšanju.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - davčna osnova - vrednost kapitala ob pridobitvi - nabavna vrednost kapitala - čas pridobitve kapitala - stroški preživljanja - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
V zvezi s vprašanjem obdavčitve dobička od odsvojitve kapitala v primeru, ko je bil ta kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 101. člena ZDoh-2 in šteti, da je kapital (nepremičnina) pridobljen s sklenitvijo zavezovalnega pravna posla, pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Ko gre za obdavčitev dobička od odsvojitve kapitala, ki ga davčni zavezanec pridobi na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je treba vrednost kapitala ob pridobitvi določiti s cenitvijo. Ta mora - poleg vrednosti premoženja - kapitala, glede katerega se lahko izhaja tudi iz njegove tržne cene - vključevati tudi stroške, ki jih je imel davčni zavezanec kot preživljanec za skrb in nego preživljanca. Višina teh stroškov je vsaj ocenljiva. Izkazati jih mora davčni zavezanec.
ZOPDA člen 2, 4, 5, 5/1, 6, 6/1. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine (2007) člen 1, 2, 6.
azbest - izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - priznanje odškodnine - pravica dedičev - verifikacija dveh poklicnih bolezni - določitev višine odškodnine
Upravno sodišče je že v sodbi I U 1399/2010 zavzelo stališče, da se po ZOPDA odškodnina odmeri za najtežjo vrsto verificirane bolezni, pri čemer se upošteva pričakovani razvoj bolezni; v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja v težjo vrsto bolezni pa upravičencu pripada razlika v odškodnini. Tudi v sodbi III U 467/2010 je bilo zavzeto stališče, da je ZOPDA in Pravilnik treba razlagati tako, da se odškodnina izplača za najtežjo verificirano poklicno bolezen, četudi sta bili verificirani dve poklicni bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Pri razlagi ZOPDA in Pravilnika je treba izhajati tudi iz namena sprejema ZOPDA kot specialnega predpisa, ki je v tem, da se upravičencem omogoči, da dosežejo odškodovanje zaradi okvare zdravja, nastale kot posledice izpostavljenosti azbestu, s plačilom pavšalnega zneska (glej 1. in 6. člen ZOPDA), ta pa ni nujno enak znesku polne odškodnine po načelih OZ.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - jezik postopka - pravica do tolmača - tožbene novote
Bistveno pri presoji, ali obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi s postopkom odločanja o priznanju mednarodne zaščite na Hrvaškem, je to, kakšno je bilo ravnanje hrvaških oblasti s prosilci po tem, ko so imeli status prosilca za mednarodno zaščito. Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje.
Tožnikova lastna izjava, da razmere "niso bile tako slabe", skupaj z dejstvom, da je imel delo, odvetnika, nastanitev in prehrano ter da njegov postopek še ni pravnomočno zaključen, izključuje obstoj sistemskih pomanjkljivosti v smislu sodne prakse SEU (zadeva N.S.) in ESČP (zadeva M.S.S.). Tožnik ni izkazal konkretnih okoliščin, ki bi kazale na nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja prosilca Republiki Bolgariji - sistemske pomanjkljivosti - načelo nevračanja
Sodišče države članice, ki daje zahtevo, pri katerem je vloženo pravno sredstvo zoper odločbo o predaji, ne more preučiti, ali v državi članici, na katero je zahteva naslovljena, obstaja nevarnost kršitve načela nevračanja, ki bi lahko nastala za prosilca za mednarodno zaščito po njegovi predaji v to državo članico ali zaradi nje, kadar navedeno sodišče ne ugotovi, da ima država članica, na katero je zahteva naslovljena, sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Ker v obravnavanem primeru sodišče ni ugotovilo, da bi v Republiki Bolgariji obstajale sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, tudi ni moglo preučiti, ali tam obstaja nevarnost kršitve načela nevračanja.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZBPP člen 48, 48/1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sklep o združitvi postopkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pridobitev premoženja - konec postopka - zavrženje tožbe
Sklep o združitvi postopkov ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
Pri uporabi 48. člena ZBPP je treba upoštevati, da se je postopek zaključil z zadnjo pravnomočno odločbo, saj je šlo vseskozi za isti tožbeni zahtevek z dne 14. 4. 2016, ki se je zaradi uporabljenih vseh množnih pravnih sredstev zaključil šele leta 2025.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - nova dejstva - novi dokazi
Četudi bi se izhajalo iz stališča, da tožnik vseh navedenih dokazil ni mogel predložiti že prej, pa nobeno od teh dokazil ni tako, da bi bistveno povečevalo verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - ponavljanje tožbenih navedb
Namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito je v izločitvi primerov, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oz. ponovno odločanje v že odločeni stvari ali razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev. Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Za vrnitev v prejšnje stanje morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki izhajajo iz določb 24. člena ZUS-1, po katerem je pravočasna vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pogojena tudi s subjektivnim osemdnevnim rokom.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - predobravnavni narok
OT ureja enakovredno obravnavanje zagovora ali zastopanja na predobravnavnem naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji. Predobravnavni narok se torej šteje za poseben narok in ne kot prvi narok za glavno obravnavo.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - oglaševanje na območju državnih cest - molk organa - molk organa prve in druge stopnje - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - upravičeni razlogi za molk organa
Tožba zaradi molka drugostopenjskega organa je utemeljena. Za odločitev sodišča niti ni pomembno, ali je vloga za izdajo soglasja (o kateri odloča prvostopenjski organ) popolna ali ne. Glede na obseg sodne presoje je pomembno zgolj to, da je bila pritožba zaradi molka prvostopenjskega organa vložena, da o pritožbi, za katero toženka ne trdi, da bi bila pomanjkljiva, ni bilo odločeno in da toženka ni navedla nobenega razloga, zakaj v več letih o njej ni odločila.
ZDavP-2 člen 89, 89/4, 90, 148. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 267, 267/1.
odmerna odločba - davčni dolg - prenos dejavnosti - poroštvo - izredna pravna sredstva - obnova davčnega postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in novi dokazi - prepozen predlog - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - sodelovanje v postopku
Tožnikov predlog za obnovo je bil prepozen z vidika šestmesečnega roka po 89. členu ZDavP-2 kot tudi z vidika enomesečnega roka po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP, in ga je bilo treba zavreči že iz tega razloga. Drži ugotovitev davčnega organa, da tožniku v postopku pravica do izjave ni bila kršena, poleg tega pa tožnik tudi ni podal novih dejstev in dokazov, ki jih ne bi mogel navesti že v ugotovitvenem postopku pred izdajo odmerne odločbe, kar pa je po drugem odstavku 261. člena ZUP pogoj za dopustnost predloga za obnovo postopka.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - razveljavitev darilne pogodbe - nova dejstva in novi dokazi - dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe - zahteva za vračilo davka
Okoliščine sporazumne razveljavitve darilne pogodbe, ki so nastale in jih je tožnica uveljavljala šele po izdaji in vročitvi odmerne odločbe (v pritožbenem postopku) v tem upravnem sporu ne morejo vplivati na pravilnost že opravljene odmere davka. Spremembe v dejanskem in pravnem stanju, ki so nastale po izdaji izpodbijane (odmerne) odločbe, četudi z veljavo za nazaj, ne morejo vplivati na njeno zakonitost ob izdaji. Možna pa je, glede na citirano instančno stališče, zahteva za vračilo davka, kar je tožnici že pojasnil tudi drugostopenjski davčni organ.