Tožeča stranka tožbe skladno s sklepom ni popravila, v sklepu pa je bila tudi opozorjena na posledice, v primeru, če v roku vloge ne bo popravila oziroma dopolnila.
Pavšalne navedbe, da je toženka v težkem premoženjskem stanju, ne zadostijo kriterijem iz 104. člena SZ-1, ki zahtevajo izjemne okoliščine, ki jih najemnik ni mogel predvideti in nanje ni mogel vplivati. Odpoved najemne pogodbe ni dovoljena samo v primeru, da so vsi trije pogoji (izjemne okoliščine, vložitev predloga in obvestilo najemodajalcu) izpolnjeni kumulativno.
Pri zahtevkih po 230. členu ZGD gre za posebne korporacijsko pravne zahtevke, pri katerih so določbe o vračilu v ZGD lex specialis glede na določbe ZOR (lex generalis), na kar kaže tako posebna zakonska ureditev v ZGD, namen instituta vračila prepovedanih plačil, upoštevajoč načela korporacijskega prava ter osnovno odgovornost delničarjev delniške družbe, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, za te odgovarja družba sama, z vsem svojim premoženjem. Posledica posebne korporacijske pravne narave zahtevkov po 230. členu ZGD je, da (ne)dobrovernost strank ni upoštevna okoliščina za uveljavljanje takih zahtevkov. Določbe 104. člena ZOR in ostalih, zato niso uporabljive. V nasprotnem bi bil pomen instituta izvotljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068520
ZPP člen 8, 185, 287, 287/1, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 65, 65/2, 104, 104/4, 105, 105/2, 105/3.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodatni rok za izpolnitev – objektivna sprememba tožbe – zavrnitev dokaza
Glede vprašanja ali je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe, predstavlja besedna zveza: „najpozneje do 30.11.2008“ potreben konkretni dejanski stan za uporabo zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 104. člena OZ. Fiksnost roka izhaja že zgolj iz besedne zveze. Ker je takšno besedilo zapisal celo notar, ki je zgolj povzel soglasno voljo pogodbenih strank, obstaja nedvoumen tudi pravni pomen tega zapisa.
Pritožnica ni članica Agrarne skupnosti in kot taka ne izpolnjuje pogojev za dedovanje premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, v naravi. Ker kot zapustnikova nečakinja ni nujna dedinja tudi nima pravice do izplačila nujnega deleža v denarju.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055494
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 10, 10/4,11, 11/1, 11/3, 11/4, 34, 34a. ZST-1A člen 6, 42, 42/1.
taksna obveznost – predlog za oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev v postopku za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba
S predlagano dopolnitvijo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 je bila taksna oprostitev na podlagi zakona le izrecno razširjena na postopek odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter na postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Narava navedenih postopkov je podobna kot pri postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, v katerem se že po veljavni ureditvi taksa izrecno ne plača. V vseh teh primerih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške sodnih postopkov, zaradi česar je primerno, da so takse prosti.
aktivna legitimacija - odgovornost delodajalca - pomanjkljiv nadzor delodajalca nad delavkami - zavestno dopuščanje nevarne prakse - odškodnina iz naslova nege in pomoči - teka obresti
Ker je prvo sodišče ugotovilo, da je tožnica v času zdravljenja potrebovala pomoč pri vsakodnevnim opravilih ter osebni negi, kot tudi, da ji je to pomoč nudil njen izvenzakonski partner, je torej upravičena zahtevati odškodnino iz tega naslova.
Pomembno je, kdaj zavarovalnica pridobi vse potrebne podatke, na podlagi katerih lahko kot skrben strokovnjak, sama presodi obstoj svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe. Če si ob tem ustvari napačno predstavo o dejanskih okoliščinah in pravnih učinkih, se ne more uspešno sklicevati na ugodnosti, ki jih nudi določba drugega odstavka 943. člena OZ.
Ravnanje tožene stranke, ki je tožeči stranki prodala tujo nepremičnino in ni zagotovila zemljiškoknjižnega prenosa pravice uporabe na nepremičnini na tožečo stranko kot kupca, izključuje zamudo tožeče stranke pri izpolnitvi njene pogodbene obveznosti. Šele ob zamudi slednje in ne že ob zapadlosti pa nastanejo posledice iz 125. čl. ZOR, kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS. Tako je po presoji pritožbenega sodišča kljub poteku roka iz 3. čl. Pogodbe pogodba ostala v veljavi, saj zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti tožene stranke tožeča stranka še ni prišla v zamudo, posledično pa tožena stranka tudi ne more uveljavljati ugovora zastaranja denarne terjatve.
ZBPP člen 26, 26/5. ZIZ člen 15. ZPP člen 151, 151/1, 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 165, 165/3, 350, 350/2.
brezplačna pravna pomoč – obseg brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila varščine za stroške sodnega postopka – stroški postopka
V navedeni odločbi o brezplačni pravni pomoči sodišče ni posebej specificiralo, katerih stroškov postopka je upnik oproščen, zato je že na podlagi te odločitve upravičen tudi do oprostitve plačila varščine za stroške izvedbe postopka, kot določa peti odstavek 26. člena ZBPP. Stroški sodnega postopka so namreč vsi izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP) in ker je bil upnik oproščen plačila stroškov sodnega postopka, je v te stroške zajeta tudi položitev varščine.
nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Predlagatelj v pritožbi ne more uspešno zahtevati več, kot je predlagal in s čimer nasprotni udeleženec do pritožbe niti ni bil seznanjen, to je popolnega odvzema poslovne sposobnosti.
ZBH člen 13,63, 77. ZHKS člen 11. ZBS člen 2, 5, 20, 34, 39, 92. ZBan 130, 240, 241, 241/2, 241/3, 241/5, 244, 244/3.
hranilno kreditna služba – jamstvo za hranilne vloge – dolžnost obveščanja – odgovornost Banke Slovenije
Banka Slovenije (toženka) ni imela nobene obveznosti obveščanja vlagateljev oziroma javnosti v zvezi s poslovanjem hranilno kreditnih služb oziroma o sistemu jamstva za vloge pri hranilno kreditnih službah. Hranilno kreditne službe so poslovale po ZHKS in za opravljanje dejavnosti niso potrebovale dovoljenja toženke, ki tudi ni bila dolžna oziroma pristojna izvajati bonitetnega nadzora nad poslovanjem hranilno kreditnih služb.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1.
cenilno poročilo – pripombe na cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine – pavšalna in prepozna pritožbena graja
Pavšalni pritožbeni očitki so neutemeljeni, saj pritožba ne konkretizira, zakaj je izpodbijani sklep nepravilen in zakaj nezakonit oziroma zakaj cenitev ni pravilno ugotovljena, so pa tudi prepozni v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP, saj pritožnici ne povesta, zakaj navedenih dejstev nista mogli uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Ob neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je predmetno zastekljeno avtobusno postajališče stalo že več let pred nesrečo tožnice (tožnica se je zaletela v steklo) in je tožnica mimo te postaje večkrat hodila (tudi dva krat do tri krat tedensko), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče naprtiti krivde, ker tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo.
ZZK-1 člen 13, 32, 36, 40, 148, 148/1, 148/1-1, 149, 149/1, 149/4. SPZ člen 23, 210, 215, 215/2.
pridobitev služnosti – vpis služnostne pravice – vpis stvarne pravice – vpis v zemljiško knjigo – zavezovalni in razpolagalni pravni posel – formalni pogoji za dovolitev vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, vendar pa mora pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila preveriti usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla. V obravnavanem primeru ni podana identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu. Predložena pogodba ne predstavlja podlage razpolagalnemu pravnemu poslu, zato predlagatelj na podlagi takih listin ne more uspeti z vknjižbo predlagane pravice.
vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – zaznamba izvršbe po uradni dolžnosti – prekinitev izvršilnega postopka – začetek stečajnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek se je začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča s priloženim sklepom o izvršbi. Prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka ne vpliva na zemljiškoknjižni postopek, saj zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke učinkujeta že od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listine, na podlagi katerih je odločalo po uradni dolžnosti.
cesija – veljavnost prenosa dolga – obvestilo – veljavnost odstopa od kreditne pogodbe
Pri cesiji privolitev dolžnika za prenos njegovega dolga od enega upnika na drugega ni potrebna in tudi njegovo morebitno nestrinjanje s prenosom na njegovo veljavnost nima nobenega učinka. Prenositelj je dolžan dolžnika o prenosu le obvestiti, saj mu ta, v kolikor o prenosu ni obveščen, svojo obveznost lahko še naprej veljavno izpolni, čeprav je prenositelj na podlagi dogovora s prevzemnikom nima več pravice terjati. Terjatev do toženke je torej v obravnavanem primeru veljavno prešla na tožnico ne glede na to, ali se je toženka s tem strinjala, ali ne.
Kršenje pogodbenih določil pogojuje prevzem rizika s strani kršitelja pogodbe za vse posledice, ki izhajajo iz njegove kršitve. Teh ni mogoče pripisati pogodbi zvesti stranki.
Čeprav je toženec v pritožbi uvodoma navedel, da se pritožuje zoper sodbo, pa je iz vsebine pritožbe razvidno, da izpodbija odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je sodišče pritožbo zmotno obravnavalo kot pritožbo zoper sodbo, jo je posledično nepravilno zavrglo kot prepozno.
Po 4. odst. 117.člena ZPP mora predlagatelj v primeru vložitve predloga zaradi zamude roka (v predmetni zadevi zamude roka za plačilo sodne takse), obenem z vložitvijo predloga, opraviti tudi zamujeno dejanje. To pomeni, da bi moral toženec že z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje plačati zahtevano sodno takso, ne pa da je z vložitvijo predloga zahteval ponovno vročitev plačilnega naloga.
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon. Eden od takšnih pogojev je, da oseba, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, obstoji.
gradbena pogodba – gradbena pogodba s posebnim določilom – cena, določena s klavzulo „ključ v roke“ – klavzula „ključ v roke – dodatna dela – grajanje napak – obvestilo o napaki – zamuda dolžnika
OZ v 659. členu določa, da se pri pogodbi „na ključ“ izvajalec zaveže, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo celotnega objekta. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Zaradi klavzule „ključ v roke“ obseg izvajalčevih obveznosti ni širši, kot če pogodba takšnega določila ne vsebuje. Obveznost izvajalca ima namreč v vseh primerih značilnost obligacije rezultata. Da bi izvajalec pravilno in v celoti izpolnil svojo pogodbeno obveznost, mora opraviti vsa dela (po vrsti in količini), ki so potrebna za dosego tega rezultata - izgradnjo (končanje) objekta v skladu s projektno dokumentacijo. Izvajalec pa ima pravico do plačila naknadno naročenih del, ki niso bila predmet pogodbe.