Ob neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je predmetno zastekljeno avtobusno postajališče stalo že več let pred nesrečo tožnice (tožnica se je zaletela v steklo) in je tožnica mimo te postaje večkrat hodila (tudi dva krat do tri krat tedensko), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče naprtiti krivde, ker tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo.
nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Predlagatelj v pritožbi ne more uspešno zahtevati več, kot je predlagal in s čimer nasprotni udeleženec do pritožbe niti ni bil seznanjen, to je popolnega odvzema poslovne sposobnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068520
ZPP člen 8, 185, 287, 287/1, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 65, 65/2, 104, 104/4, 105, 105/2, 105/3.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodatni rok za izpolnitev – objektivna sprememba tožbe – zavrnitev dokaza
Glede vprašanja ali je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe, predstavlja besedna zveza: „najpozneje do 30.11.2008“ potreben konkretni dejanski stan za uporabo zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 104. člena OZ. Fiksnost roka izhaja že zgolj iz besedne zveze. Ker je takšno besedilo zapisal celo notar, ki je zgolj povzel soglasno voljo pogodbenih strank, obstaja nedvoumen tudi pravni pomen tega zapisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068519
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 362, 362/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – zakonska zveza – ekonomska skupnost – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju
Za obstoj ekonomske skupnosti bi ne bilo odločilno to, da je toženka denar morala izprositi ali izsiliti, pomembno pa je to, ali je bil tak (četudi izprošen ali izsiljen) prispevek reden in kontinuiran.
zemljiškoknjižni postopek - začetek zemljiškoknjižnega postopka
Za odločanje zemljiškoknjižnega sodišča je relevantno stanje v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Dejstev, ki so nastopila pozneje, pri odločanju ni mogoče upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0063029
URS člen 39. KZ-1 člen 297, 297/1, 314, 314/1. ZKP člen 149.
sovražni govor - svoboda izražanja - javno spodbujanje k neenakopravnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - nestrpnost do istospolno usmerjenih - hramba DNK podatkov - izbris iz evidence - kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
Obtoženemu se ne očita, da je le posredno vpil „pedri“ in „prokleti pedri“, pač pa da je prikorakal oblečen v črna oblačila in z zakritim obrazom do lokala O, bil pred tem oborožen ali z gorečo baklo ali s kamnom ali z delom asfalta, pri tem pa so člani skupine tudi vpili že večkrat omenjene žaljivke, vse z namenom, da bi obračunali z istospolno usmerjenimi. Takšen opis ravnanja obtoženca slednjega zelo nazorno umešča pod temeljno blanketno določbo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti v sostorilstvu in zato nikakor ne gre zgolj za prezentacijo pravice do svobode izražanja, niti za kakšno milejše kaznivo dejanje.
Res DNK profili vsebujejo precejšnjo količino unikatnih osebnih podatkov, ki sodijo v koncept „zasebnega življenja“ in zato hramba takšnih profilov predstavlja poseg v zasebno življenje posameznika, vendar pa gre v primeru, kot je obravnavani, za uravnotesžen poseg, ki zagotavlja pravično ravnovesje med javnim in privatnim interesom, saj se hranjeni DNK profili lahko uporabljajo le za namene, ki so povezani s preprečitvijo in odkrivanjem kaznivih dejanj.
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon. Eden od takšnih pogojev je, da oseba, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, obstoji.
Kljub temu, da je bila pritožnica v pravnem pouku opozorjena oziroma poučena, da mora biti pritožba podpisana, sicer jo bo sodišče brez poziva na dopolnitev zavrglo, je pritožnica sodišču svoj ugovor – pritožbo poslala v fotokopiji brez originalnega podpisa, zato je odločitev prvostopnega sodišča, ki je tako pritožbo zavrglo, pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067756
OZ člen 131. ZOZP člen 7, 20.
obstoj zavarovalnega primera – direktna tožba proti zavarovalnici
Tožnika imata sicer res pravico vložiti direktno tožbo proti zavarovalnici povzročitelja škode, pri čemer za oškodovance velja tudi določilo 7. člena ZOZP, ki prepoveduje zavarovalnici ugovore, ki jih ima iz zavarovalne pogodbe za obvezno zavarovano vozilo proti zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi in pogojih. Vendar to ne pomeni, da sta tožnika upravičena do povrnitve škode tudi v primeru, ko je bilo v postopku dokazano, da do prometne nezgode ni prišlo oziroma ni prišlo na način, kot se zatrjuje, saj v tem primeru tožeča stranka ni dokazala, da škoda izvira iz prometne nezgode in s tem niso podane vse zahtevane predpostavke odškodninskega delikta.
Pavšalne navedbe, da je toženka v težkem premoženjskem stanju, ne zadostijo kriterijem iz 104. člena SZ-1, ki zahtevajo izjemne okoliščine, ki jih najemnik ni mogel predvideti in nanje ni mogel vplivati. Odpoved najemne pogodbe ni dovoljena samo v primeru, da so vsi trije pogoji (izjemne okoliščine, vložitev predloga in obvestilo najemodajalcu) izpolnjeni kumulativno.
ZMatR člen 20. ZZZDR člen 98, 99, 113. EKČP člen 8.
predlog za nadomestitev soglasja matere za DNK analizo - korist mladoletnega otroka - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - izpodbijanje očetovstva - osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - pravica otroka do ohranitve statusa
Predlog, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za odvzem vzorca, potrebnega za izvedbo DNK analize mladoletnemu otroku je potrebno vsebinsko obravnavati in opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in pravico očeta oziroma pravico obeh, da poznata otrokov izvor.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva v zapuščinskem postopku
Poleg veljavnosti oporoke je med dediči sporno tudi vprašanje višine darila oziroma obstoj darila v znesku nad 41.000,00 EUR. Zapuščinsko sodišče ni pristojno za reševanje spornih dejstev, zato mora stranke zapuščinskega postopka v takem primeru napotiti na pravdo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina – izgubljeni dobiček – padec na slabo vzdrževanih tleh
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izkazala vse elemente odškodninske odgovornosti, ki jih mora dokazati oškodovanec (škoda, protipravnost in vzročna zveza). Dokazala je, da je padla zaradi neustrezno vzdrževanih tal v trgovini, torej je dokazala tudi protipravnost ravnanja toženca. Toženec, ki bi se moral odgovornosti razbremeniti, pa (pravočasno) ni podal ustrezne trditvene podlage in dokazov.
SZ člen 122, 122/1, 122/2. ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 41, 160.
prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin – vknjižba pravice - zemljiškoknjižno dovolilo – overitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu
Pri prepovedi odtujitve in obremenitve stanovanja, kupljenega po SZ, gre za pogodbeno, obligacijsko pravico, čeprav je določena z zakonom. Nastanek oziroma začetek učinkovanja te prepovedi zakon veže na pravno dejanje sklenitve prodajne pogodbe, ki je bodisi prostovoljna bodisi prisilna (tožba na izjavo volje). Če pogodba prepovedi ne ureja izrecno, jo v tem delu dopolnjuje zakon.
Brez pogodbe, ki bi vsebovala prepoved odtujitve in obremenitve, možnost vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve ostaja le na abstraktni ravni. Pritožbeni očitek, da določilo 2. odstavka 122. člena SZ učinkuje neposredno, zaradi česar overovitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu ni potrebna, ni utemeljen.
določanje preživnine za otroka – določanje višine preživnine
Naloga sodišča ni, da matematično natančno ugotavlja vse posamezne mesečne izdatke za preživljanje mladoletnih otrok, iz sodbe pa mora biti (preverljivo) razvidno, kateri posamični mesečni stroški za posameznega otroka so potrebni in v kakšni višini. Kreditne obveznosti roditeljev, ki so nastale pred razpadom življenjske skupnosti, je potrebno deloma upoštevati pri določitvi preživnine, vsi ostali krediti in stroški zavarovanj roditeljev pa ne morejo biti v škodo izdatkom za preživljanje mladoletnih otrok.
Pritožnica ni članica Agrarne skupnosti in kot taka ne izpolnjuje pogojev za dedovanje premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, v naravi. Ker kot zapustnikova nečakinja ni nujna dedinja tudi nima pravice do izplačila nujnega deleža v denarju.
ZBH člen 13,63, 77. ZHKS člen 11. ZBS člen 2, 5, 20, 34, 39, 92. ZBan 130, 240, 241, 241/2, 241/3, 241/5, 244, 244/3.
hranilno kreditna služba – jamstvo za hranilne vloge – dolžnost obveščanja – odgovornost Banke Slovenije
Banka Slovenije (toženka) ni imela nobene obveznosti obveščanja vlagateljev oziroma javnosti v zvezi s poslovanjem hranilno kreditnih služb oziroma o sistemu jamstva za vloge pri hranilno kreditnih službah. Hranilno kreditne službe so poslovale po ZHKS in za opravljanje dejavnosti niso potrebovale dovoljenja toženke, ki tudi ni bila dolžna oziroma pristojna izvajati bonitetnega nadzora nad poslovanjem hranilno kreditnih služb.
OZ člen 149, 153, 168, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2, 391. ZVCP člen 27, 84.
objektivna odgovornost – nevarna stvar – avto kot nevarna stvar – trčenje motornega vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – prispevek oškodovanca – presoja višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – skaženost – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – valorizacija odškodnine
Voznik kot imetnik nevarne stvari se lahko deloma oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo oziroma je deloma prispeval k njej. Potrebno je pretehtati krivdna dejanja obeh udeleženk nesreče, pri tem pa upoštevati strožjo objektivno odgovornost voznice. Prečkanje precej prometne ceste izven prehoda za pešce in to ob slabi vidljivosti predstavlja grobo kršitev cestnoprometnih predpisov.
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
pretrganje zastaranja – davčna izvršba na terjatvi
Davčna izvršba, ki se je zaradi izterjave tožnikovega davčnega dolga vodila na njegovo terjatev (predmet izvršbe), je bila ustavljena. Postopek davčne izvršbe ni pretrgal zastaranja terjatve, na katero je davčni organ s sklepom o davčni izvršbi posegel, saj ni šlo za tožnikovo zoper toženca zaradi uveljavitve sporne terjatve izvedeno dejanje.