Ravnanje tožene stranke, ki je tožeči stranki prodala tujo nepremičnino in ni zagotovila zemljiškoknjižnega prenosa pravice uporabe na nepremičnini na tožečo stranko kot kupca, izključuje zamudo tožeče stranke pri izpolnitvi njene pogodbene obveznosti. Šele ob zamudi slednje in ne že ob zapadlosti pa nastanejo posledice iz 125. čl. ZOR, kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS. Tako je po presoji pritožbenega sodišča kljub poteku roka iz 3. čl. Pogodbe pogodba ostala v veljavi, saj zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti tožene stranke tožeča stranka še ni prišla v zamudo, posledično pa tožena stranka tudi ne more uveljavljati ugovora zastaranja denarne terjatve.
ZBPP člen 26, 26/5. ZIZ člen 15. ZPP člen 151, 151/1, 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 165, 165/3, 350, 350/2.
brezplačna pravna pomoč – obseg brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila varščine za stroške sodnega postopka – stroški postopka
V navedeni odločbi o brezplačni pravni pomoči sodišče ni posebej specificiralo, katerih stroškov postopka je upnik oproščen, zato je že na podlagi te odločitve upravičen tudi do oprostitve plačila varščine za stroške izvedbe postopka, kot določa peti odstavek 26. člena ZBPP. Stroški sodnega postopka so namreč vsi izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP) in ker je bil upnik oproščen plačila stroškov sodnega postopka, je v te stroške zajeta tudi položitev varščine.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055494
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 10, 10/4,11, 11/1, 11/3, 11/4, 34, 34a. ZST-1A člen 6, 42, 42/1.
taksna obveznost – predlog za oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev v postopku za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba
S predlagano dopolnitvijo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 je bila taksna oprostitev na podlagi zakona le izrecno razširjena na postopek odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter na postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Narava navedenih postopkov je podobna kot pri postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, v katerem se že po veljavni ureditvi taksa izrecno ne plača. V vseh teh primerih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške sodnih postopkov, zaradi česar je primerno, da so takse prosti.
Pavšalne navedbe, da je toženka v težkem premoženjskem stanju, ne zadostijo kriterijem iz 104. člena SZ-1, ki zahtevajo izjemne okoliščine, ki jih najemnik ni mogel predvideti in nanje ni mogel vplivati. Odpoved najemne pogodbe ni dovoljena samo v primeru, da so vsi trije pogoji (izjemne okoliščine, vložitev predloga in obvestilo najemodajalcu) izpolnjeni kumulativno.
cesija – veljavnost prenosa dolga – obvestilo – veljavnost odstopa od kreditne pogodbe
Pri cesiji privolitev dolžnika za prenos njegovega dolga od enega upnika na drugega ni potrebna in tudi njegovo morebitno nestrinjanje s prenosom na njegovo veljavnost nima nobenega učinka. Prenositelj je dolžan dolžnika o prenosu le obvestiti, saj mu ta, v kolikor o prenosu ni obveščen, svojo obveznost lahko še naprej veljavno izpolni, čeprav je prenositelj na podlagi dogovora s prevzemnikom nima več pravice terjati. Terjatev do toženke je torej v obravnavanem primeru veljavno prešla na tožnico ne glede na to, ali se je toženka s tem strinjala, ali ne.
Kršenje pogodbenih določil pogojuje prevzem rizika s strani kršitelja pogodbe za vse posledice, ki izhajajo iz njegove kršitve. Teh ni mogoče pripisati pogodbi zvesti stranki.
ZZK-1 člen 13, 32, 36, 40, 148, 148/1, 148/1-1, 149, 149/1, 149/4. SPZ člen 23, 210, 215, 215/2.
pridobitev služnosti – vpis služnostne pravice – vpis stvarne pravice – vpis v zemljiško knjigo – zavezovalni in razpolagalni pravni posel – formalni pogoji za dovolitev vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, vendar pa mora pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila preveriti usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla. V obravnavanem primeru ni podana identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu. Predložena pogodba ne predstavlja podlage razpolagalnemu pravnemu poslu, zato predlagatelj na podlagi takih listin ne more uspeti z vknjižbo predlagane pravice.
Sodišče mora ob izdaji sklepa o ločitvi zapuščine vedno opraviti tudi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če je potrebno pa tudi druge ukrepe, s katerimi se dediču prepreči oškodovanje upnikov, ki so zahtevali ločitev. V izreku sklepa je treba določno navesti, katere pravice spadajo v zapuščino, oziroma katero premoženje se ločuje od premoženja dedičev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068519
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 362, 362/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – zakonska zveza – ekonomska skupnost – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju
Za obstoj ekonomske skupnosti bi ne bilo odločilno to, da je toženka denar morala izprositi ali izsiliti, pomembno pa je to, ali je bil tak (četudi izprošen ali izsiljen) prispevek reden in kontinuiran.
aktivna legitimacija - odgovornost delodajalca - pomanjkljiv nadzor delodajalca nad delavkami - zavestno dopuščanje nevarne prakse - odškodnina iz naslova nege in pomoči - teka obresti
Ker je prvo sodišče ugotovilo, da je tožnica v času zdravljenja potrebovala pomoč pri vsakodnevnim opravilih ter osebni negi, kot tudi, da ji je to pomoč nudil njen izvenzakonski partner, je torej upravičena zahtevati odškodnino iz tega naslova.
Pomembno je, kdaj zavarovalnica pridobi vse potrebne podatke, na podlagi katerih lahko kot skrben strokovnjak, sama presodi obstoj svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe. Če si ob tem ustvari napačno predstavo o dejanskih okoliščinah in pravnih učinkih, se ne more uspešno sklicevati na ugodnosti, ki jih nudi določba drugega odstavka 943. člena OZ.
SZ člen 122, 122/1, 122/2. ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 41, 160.
prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin – vknjižba pravice - zemljiškoknjižno dovolilo – overitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu
Pri prepovedi odtujitve in obremenitve stanovanja, kupljenega po SZ, gre za pogodbeno, obligacijsko pravico, čeprav je določena z zakonom. Nastanek oziroma začetek učinkovanja te prepovedi zakon veže na pravno dejanje sklenitve prodajne pogodbe, ki je bodisi prostovoljna bodisi prisilna (tožba na izjavo volje). Če pogodba prepovedi ne ureja izrecno, jo v tem delu dopolnjuje zakon.
Brez pogodbe, ki bi vsebovala prepoved odtujitve in obremenitve, možnost vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve ostaja le na abstraktni ravni. Pritožbeni očitek, da določilo 2. odstavka 122. člena SZ učinkuje neposredno, zaradi česar overovitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu ni potrebna, ni utemeljen.
Če gre za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, se omenjeno izvršilno dejanje opravi takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ne pa po njegovi pravnomočnosti. V primeru sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, pa se vpiše zaznamba izvršbe in hipoteka šele potem, ko sklep o izvršbi, postane pravnomočen.
pretrganje zastaranja – davčna izvršba na terjatvi
Davčna izvršba, ki se je zaradi izterjave tožnikovega davčnega dolga vodila na njegovo terjatev (predmet izvršbe), je bila ustavljena. Postopek davčne izvršbe ni pretrgal zastaranja terjatve, na katero je davčni organ s sklepom o davčni izvršbi posegel, saj ni šlo za tožnikovo zoper toženca zaradi uveljavitve sporne terjatve izvedeno dejanje.
ZBH člen 13,63, 77. ZHKS člen 11. ZBS člen 2, 5, 20, 34, 39, 92. ZBan 130, 240, 241, 241/2, 241/3, 241/5, 244, 244/3.
hranilno kreditna služba – jamstvo za hranilne vloge – dolžnost obveščanja – odgovornost Banke Slovenije
Banka Slovenije (toženka) ni imela nobene obveznosti obveščanja vlagateljev oziroma javnosti v zvezi s poslovanjem hranilno kreditnih služb oziroma o sistemu jamstva za vloge pri hranilno kreditnih službah. Hranilno kreditne službe so poslovale po ZHKS in za opravljanje dejavnosti niso potrebovale dovoljenja toženke, ki tudi ni bila dolžna oziroma pristojna izvajati bonitetnega nadzora nad poslovanjem hranilno kreditnih služb.
URS člen 25. OZ člen 336, 346, 355, 355/1, 355/1-6. ZPP člen 165, 165/4, 214, 285, 286, 286/4, 355.
zastaranje – enoletni zastaralni rok – neprerekana dejstva – pravno relevantna dejstva – materialno procesno vodstvo – trditveno breme
Enoletnega zastaralnega roka ni mogoče po analogiji širiti na druge, čeprav primerljive primere, saj je ustanova zastaranja tako pomembna, da morajo biti pravila o zastaranju kar se da določna, da lahko pravni subjekti v naprej predvidijo, kdaj in po poteku koliko časa preneha njihova pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.
Trditvam toženca tožnica ni substancirano oporekala. Neprerekanih dejstev ob tem, da je tožnica sama priznala, da je toženec poravnal nekatere stroške, ni treba posebej dokazovati.
Ni naloga sodišča, da iz listin, ki so predložene kot dokaz, samo izbira pomembna dejstva.
Razjasnevalna obveznost sodišča ni neomejena, ampak je določena v sorazmerju z vlogo vseh subjektov postopka.
ZMatR člen 20. ZZZDR člen 98, 99, 113. EKČP člen 8.
predlog za nadomestitev soglasja matere za DNK analizo - korist mladoletnega otroka - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - izpodbijanje očetovstva - osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - pravica otroka do ohranitve statusa
Predlog, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za odvzem vzorca, potrebnega za izvedbo DNK analize mladoletnemu otroku je potrebno vsebinsko obravnavati in opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in pravico očeta oziroma pravico obeh, da poznata otrokov izvor.
Ob neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je predmetno zastekljeno avtobusno postajališče stalo že več let pred nesrečo tožnice (tožnica se je zaletela v steklo) in je tožnica mimo te postaje večkrat hodila (tudi dva krat do tri krat tedensko), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče naprtiti krivde, ker tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo.
Pri zahtevkih po 230. členu ZGD gre za posebne korporacijsko pravne zahtevke, pri katerih so določbe o vračilu v ZGD lex specialis glede na določbe ZOR (lex generalis), na kar kaže tako posebna zakonska ureditev v ZGD, namen instituta vračila prepovedanih plačil, upoštevajoč načela korporacijskega prava ter osnovno odgovornost delničarjev delniške družbe, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, za te odgovarja družba sama, z vsem svojim premoženjem. Posledica posebne korporacijske pravne narave zahtevkov po 230. členu ZGD je, da (ne)dobrovernost strank ni upoštevna okoliščina za uveljavljanje takih zahtevkov. Določbe 104. člena ZOR in ostalih, zato niso uporabljive. V nasprotnem bi bil pomen instituta izvotljen.
Tožeči stranki pripada civilna kazen tudi v primeru, ko gre za kršitve materialnih avtorskih pravic, med katere spada tudi pravica do javnega izvajanja. Dolžnost pridobitve pravic in plačila za uporabo obstaja tudi v primeru, ko gre za kolektivno upravljanje avtorskih pravic. Tožena stranka ni posredovala sporeda del in vseh podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, nato pa kljub pozivu tožeče stranke pred vložitvijo tožbe ni plačala ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del, kar predstavlja pravno podlago za civilno kazen.
gradbena pogodba – gradbena pogodba s posebnim določilom – cena, določena s klavzulo „ključ v roke“ – klavzula „ključ v roke – dodatna dela – grajanje napak – obvestilo o napaki – zamuda dolžnika
OZ v 659. členu določa, da se pri pogodbi „na ključ“ izvajalec zaveže, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo celotnega objekta. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Zaradi klavzule „ključ v roke“ obseg izvajalčevih obveznosti ni širši, kot če pogodba takšnega določila ne vsebuje. Obveznost izvajalca ima namreč v vseh primerih značilnost obligacije rezultata. Da bi izvajalec pravilno in v celoti izpolnil svojo pogodbeno obveznost, mora opraviti vsa dela (po vrsti in količini), ki so potrebna za dosego tega rezultata - izgradnjo (končanje) objekta v skladu s projektno dokumentacijo. Izvajalec pa ima pravico do plačila naknadno naročenih del, ki niso bila predmet pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0063029
URS člen 39. KZ-1 člen 297, 297/1, 314, 314/1. ZKP člen 149.
sovražni govor - svoboda izražanja - javno spodbujanje k neenakopravnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - nestrpnost do istospolno usmerjenih - hramba DNK podatkov - izbris iz evidence - kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
Obtoženemu se ne očita, da je le posredno vpil „pedri“ in „prokleti pedri“, pač pa da je prikorakal oblečen v črna oblačila in z zakritim obrazom do lokala O, bil pred tem oborožen ali z gorečo baklo ali s kamnom ali z delom asfalta, pri tem pa so člani skupine tudi vpili že večkrat omenjene žaljivke, vse z namenom, da bi obračunali z istospolno usmerjenimi. Takšen opis ravnanja obtoženca slednjega zelo nazorno umešča pod temeljno blanketno določbo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti v sostorilstvu in zato nikakor ne gre zgolj za prezentacijo pravice do svobode izražanja, niti za kakšno milejše kaznivo dejanje.
Res DNK profili vsebujejo precejšnjo količino unikatnih osebnih podatkov, ki sodijo v koncept „zasebnega življenja“ in zato hramba takšnih profilov predstavlja poseg v zasebno življenje posameznika, vendar pa gre v primeru, kot je obravnavani, za uravnotesžen poseg, ki zagotavlja pravično ravnovesje med javnim in privatnim interesom, saj se hranjeni DNK profili lahko uporabljajo le za namene, ki so povezani s preprečitvijo in odkrivanjem kaznivih dejanj.