ZOFVI člen 96, 102, 102/4, 146, 148. ZVI člen 203. Pravilnik o strokovnem izpitu delavcev na področju šole in izobraževanja člen 7.
strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - zahtevana izobrazba
Ker tožnica predpisane izobrazbe ustrezne smeri, pridobljene po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje nima, je toženka sprejela pravilen zaključek, ko je njeno prijavo za pristop k strokovnemu izpitu zavrnila.
Tožnica bi morala sama poskrbeti za to, da za opravljanje svojega dela izpolnjuje vse pogoje, torej da opravi predpisani strokovni izpit. Na strokovni izpit se namreč mora prijaviti vsak delavec sam, ko za to izpolni vse predpisane pogoje. Časovno neomejeno opravljanje strokovnega izpita (po preteku 6 mesecev dela) po 102. členu ZOFVI pa tudi ne pomeni, da tožnici za opravljanje strokovnega izpita po ZOFVI ni treba za to izpolnjevati vseh pogojev, določenih v ZOFVI, saj je namen opravljanja strokovnega izpita ravno v tem, da se zagotovi ustrezno usposobljenost strokovnega kadra pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela, katere osnovo pa omogoči predpisana izobrazba.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti
Določba 399. člena ZFPPIPP točno navaja, da odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstajajo 4 taksativno naštete ovire, katerih tožena stranka v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni presojala. Pri odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti tožena stranka poleg zgoraj navedenih predpostavk preverja obstoj ovir predhodne kaznovanosti in predhodnih odpustov obveznosti (1. in 3. točka prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP), ki se opravi z vpogledom v evidence. Glede ostalih pogojev (ovir) po 2. točki prvega odstavka (če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke) in po 4. točki prvega odstavka tega člena (stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ali prevzema obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položaj, ali razpolaga s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo), pa tožena stranka, glede na spisovno izkazane okoliščine sama presodi njihov obstoj. Ker teh okoliščin ni presodila, je bila njena odločitev preuranjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - izvensodno reševanje spora - odškodninski zahtevek
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po ugotovitvi, da tožnica ni vložila pritožbe zoper zavrnitev odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici, kar naj bi pomenilo, da si ni dovolj prizadevala za izvensodno rešitev spornega razmerja v smislu določbe četrtega odstavka 1. člena ZBPP. Določba 7. člena ZBPP vključuje v pojem „sodni postopki“ tudi izvensodno reševanje sporov, kar po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka, ki je ta pojem razširila tudi na reševanje spornih vprašanj (tudi odškodninskih zahtevkov) v institucije, ki niso pristojne za reševanje izvensodnih zahtevkov, prekoračila namen določbe četrtega odstavka 1. člena ZBPP.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - vpogled v seznam zgrešenih klicev - omejitev zakritja številk
Treba je pritrditi toženki, da spora ni mogla rešiti tako, da bi operaterju naložila storitev zagotavljanja seznama zgrešenih klicev na servisnih straneh tako, kot je zahteval tožnik, saj za to materialno pravne podlage ni.
ZBPP člen 20, 20/1, 32, 32/1, 32/3, 34, 34/2. ZUP člen 2.
brezplačna pravna pomoč - upravna zadeva - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP je bil dolžan v okviru formalnega preizkusa tožničinih prošenj ugotoviti, ali te izpolnjujejo formalne pogoje, ki jih za obravnavo vloge predpisujeta ZBPP in ZUP.
Podatki iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP so posebni podatki, ki jih poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati in morajo biti zapisani v predpisanem zaporedju. Organ za BPP je tožnico po določbah 67. člena ZUP pozval k odpravi pomanjkljivosti, ji pojasnil, kako jih mora odpraviti in v katerem roku. Opozoril jo je tudi na pravno posledico – zavrženje prošnje, če tega ne bo storila. S takšnimi pozivi je bila tožnica pravilno pozvana na dopolnitev prošenj. Ker pa jih ni dopolnila je organ za BPP pravilno ocenil, da so te prošnje formalno pomanjkljive, kot take pa ne omogočajo vsebinskega odločanja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop iz električnega omrežja - obnova postopka - ničnost odločbe - začasno zadržanje izvršitve odločbe
Ker pa je izrečena prepoved priključka na električno in vodno omrežje ukrep, določen po samem zakonu, prvostopenjski organ ni imel podlage oziroma pravno utemeljenega razloga za presojo morebitne (ne)sorazmernosti izrečenega ukrepa po 7. členu ZIN in zato sodišče ne more slediti tožbenemu očitku o izrečenem ukrepu kot hudem posegu v varovano življenjsko potrebno dobrino tožnice in njene družine. Ukrep je bil izrečen tožnici z inšpekcijsko odločbo z dne 25. 3. 2008, ki ni predmet presoje tega upravnega spora, odločba z dne 15. 1. 2009 o naložitvi odklopa z nizkonapetostnega omrežja nelegalno zgrajenega objekta oziroma objektov pa je le izvršitev te odločbe.
S tem, ko je bila tožnici odločba z dne 15. 1. 2009 vročena kot stranki, je imela tožnica možnost zoper njo vložiti pritožbo, česar pa ni storila in je zato odločba postala pravnomočna s potekom pritožbenega roka za tožnico in ne, kot to zmotno meni tožnica, že s potekom časa po njeni izdaji in nevloženi pritožbi A.
Predlog za obnovo postopka ni utemeljen, saj je bil z vročitvijo odločbe z dne 15. 1. 2009 razlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP odpravljen.
V zvezi z nadomestno gradnjo ni razvidno, ali je bilo poleg gradbenega dovoljenja za novogradnjo upoštevano tudi gradbeno dovoljenje za rušenje obstoječega objekta (vrtca) ter dejstvo, da je bilo dovoljenje za gradnjo novega objekta izdano po spremembi ZGO-1. V zvezi z zagotovitvijo sredstev za operacijo pa ni razvidno, kateri Načrt razvojnih programov je bil pri odločanju upoštevan, oziroma ali je bil upoštevan tudi NRP 2013-2016.
Ker izpodbijani sklep razlogov v tej zvezi nima, tožena stranka pa jih tudi ni podala na naroku, čeprav je to možnost imela, je obrazložitev izpodbijanega sklepa bistveno pomanjkljiva. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - vrednost nepremičnine
Med strankama postopka ni sporno, da tožnica v sporni stanovanjski stavbi ne stanuje, kar pomeni, da ni mogoče „odšteti“ od premoženja primernega stanovanja po določbi 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre.
Vrednost nepremičnin se po ustaljeni upravnosodni praksi določa na podlagi podatkov iz Prostorskega portala RS Prostor.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči- sodno varstvo - zavrženje vloge
Organ za BPP je pravilno s sklepom prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrgel kot nedovoljeno, saj prosilec, ko je zahteval pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred policijsko postajo, ni zahteval brezplačne pravne pomoči v sodnem postopku oziroma drugem postopku, za katerega ZBPP predvideva, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli.
ZGD-1 člen 679, 679/1. ZZelP člen 18a, 18a/1, 18a/6, 38, 38/7, 38/7-1. Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev člen 45, 45/1. ZUP člen 42.
železniški promet - varnostno spričevalo prevoznika - izvršilni železniški delavci - praktično usposabljanje - praktično usposabljanje strojevodje - ponudba - podružnica
Zakon o železniškem prometu v prvem odstavku 18.a člena izrecno določa, da mora biti dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja enakopraven in nediskriminatoren za vse prevoznike v železniškem prometu, ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo. Enakopraven in nediskriminatoren mora biti tudi dostop do praktičnega usposabljanja izvršilnih železniških delavcev, kar pomeni, da mora imeti delodajalec, ki sam nima pogojev za usposabljanje, možnost, da najame drugega delodajalca, ki pogoje izpolnjuje. Zagotavljanju te možnosti je namenjen šesti odstavek 18.a člena, po katerem so, če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja en prevoznik ali upravljalec, sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo. Gre za izvedbo tistega, kar je kot obvezno predpisano s prvim odstavkom.
V konkretnem primeru storitve izvajata dva prevoznika le formalno, saj gre pri prvi in drugi tožeči stranki za odvisni družbi (pogodbenega) koncerna, ki ju obvladuje družba B. d.o.o., in ki delujeta oziroma nastopata usklajeno. Storitve usposabljanja dejansko izvaja in s tem obvladuje en prevoznik v smislu citiranega šestega odstavka, zato se prvi in drugi tožeči stranki z izpodbijano odločbo utemeljeno nalaga, da kot družbi, ki izpolnjujeta pogoje za praktično usposabljanje, posredujeta stranki z interesom ponudbo za usposabljanje, za katero le-ta predpisanih pogojev ne izpolnjuje.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-6.
blagovna znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - obrazložitev odločbe
Toženka v izpodbijani odločbi v zvezi s primerjavo storitev prijavljene znamke, glede katerih je zaključila, da niso podobne storitvam prejšnje znamke Skupnosti tožnika, navaja zgolj, da je gospodarska panoga drugačna, da so različni ponudniki in končni potrošniki storitev, kraj njihovega izvajanja, namen storitev ter tržni oziroma distribucijski kanali. Ti kriteriji za odločitev glede (ne)podobnosti prijavljene znamke s prejšnjo znamko tožnika so sicer pravilni, vendar pa jih toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretizirala in razložila, zakaj konkretno se posamezne sporne storitve prijavljene znamke razlikujejo od storitev prejšnje znamke tožnika. Pojasniti bi torej morala, kateri so ponudniki in končni potrošniki posameznih prijavljenih storitev, za razliko od ponudnikov storitev prejšnje znamke tožnika, konkretno kateri je kraj njihovega izvajanja, namen ter tržni oziroma distribucijski kanali.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - otrokova korist - mnenje strokovne komisije
Sodišče ugotavlja, da je upravni organ svojo odločitev o namestitvi otroka v zavod oprl na mnenje strokovne komisije centra za socialno delo z dne 31. 12. 2012 ter dne 2. 1. 2013 (v ponovljenem postopku) ponovno izvedel ustno obravnavo, zato je po presoji sodišča izpodbijana odločitev v okviru določb 120. člena ZZZDR in 88. člena ZSV ter tudi v skladu z dejanskimi ugotovitvami v postopku.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbene storitve
Tožena stranka mora celovito oceniti in konkretno obrazložiti, kateri pogoji so oziroma niso izpolnjeni za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU. V primeru, da bo ugotovila, da so računi popolni in da je bilo blago dobavljeno oziroma so bile storitve opravljene s strani izdajatelja računov ali njegovih podizvajalcev, pa bo morala, glede na konkretne okoliščine primera, jasno in celovito oceniti in analizirati objektivna dejstva, jih povezati v smiselno celoto in navesti, katere so tiste relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 238. ZUS-1 člen 52.
vpis v višji letnik - utemeljeni razlogi za vpis - težavnost izpita - pritožbena novota - tožbena novota
Ker Statut Univerze v Ljubljani razloge našteva primeroma, lahko pristojni organ fakultete dovoli pogojno napredovanje za vpis v višji letnik tudi iz drugih razlogov, če presodi, da so tehtni in so v zadostni meri vplivali na dejstvo, da študent ni opravil vseh obveznosti.
Težavnost izpita, ki je navedena v prošnji tožnice, ne more spadati med izjemne primere, ki so našteti v 153. členu Statuta univerze, niti med druge podobne izjemne primere. Četudi bi organ druge stopnje spregledal, da tožnica šele v pritožbi navaja razloge, ki se nanašajo na njene družinske in socialne razmere, pa le-teh ni mogel presojati, ker jih ni dokazno utemeljila z nobenimi dokaznimi sredstvi, razen z izpisom plačil za opravljeno delo preko študentskega servisa, kar pa ne zadostuje za drugačno odločitev.
Tožena stranka je v postopku preizkusa prijave, v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije znamke, vezana na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezana na dejansko stanje, ki ga je dolžna ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.
Za presojo zavrnilnega razloga po točki d) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 sodišče soglaša s toženo stranko, da predloženi dokazi ne izkazujejo, da je znamka prvotožnice ugledna oziroma dobro znana.
Prvotožnica bi morala za zavarovanje svojih pravic vložiti ugovor in kot podlago za dopustnost ugovora zatrjevati imetništvo znamke, ki preprečuje registracijo prijavljene, ter za to navesti razloge in predložiti dokaze. Sklicevanje na nemožnost vložitve ugovora v času, ker ni bila vpisana v register znamk, se ne more upoštevati v okviru ugovora o kršitvi določb postopka, saj za to v ZIL-1 ni podlage. Obveznost tožene stranke, da upošteva kasneje predložene dokaze, ni zakonsko pogojena in zato tožena stranka ni kršila določb postopka, ko jih v dokazni presoji ni upoštevala.
evidentiranje urejene meje - predlog za obnovo postopka - stranka v postopku - pravni interes
Treba je uporabiti določbo drugega odstavka 28. člena ZEN, saj gre za vprašanje obnove postopka evidentiranja urejenega dela meje. Čim pa je tako, je pravilna odločitev drugostopnega organa v izpodbijani odločbi in sklepu, da se z urejeno mejo v predmetnem postopku v ničemer ne posega v tožnikovo nepremičnino in ne vpliva na njegove pravne koristi in zato tudi ni podan obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Kolikor se bo v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugotovilo, da je predlog utemeljen, in se bo vrnitev v prejšnje stanje dovolila, se bo postopek v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZUP vrnil v stanje pred izpodbijanim sklepom o pritožbi in odpravile vse odločbe in sklepi, ki jih je organ izdal zaradi zamude. To pa pomeni, da tožnik ne bo v ničemer prizadet zato, ker se o predlogu še ni odločalo, oziroma ker se o predlogu ni odločalo, še preden se je odločalo o pritožbi.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - sklep o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti
Res je, da je v izreku izpodbijanega sklepa o izvršbi navedeno, da se z njim nadomestita tudi dva začasna sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. Nista pa, kot izhaja tudi iz odločbe o pritožbi, predmet tega davčnega postopka, pač pa sta bila izdana v skladu s 111. členom ZDavP-2 in sta predmet samostojnih postopkov s samostojnimi pravnimi sredstvi. Te je tožnica v postopku tudi uporabila. S presojanjem, ali so bili začasni sklepi o zavarovanju izpolnitve njene obveznosti do davčnega organa izdani pravilno in zakonito, bi prišlo do nedovoljenega podvajanja pravnih sredstev oziroma dvakratnega odločanja o isti stvari, kar pa ni dovoljeno.
Javni razpis je določil, kako mora biti ovojnica označena, določil je tudi sankcijo za primer, da vlagatelj ne bo ravnal v skladu z navodili razpisne dokumentacije, kar je bilo javno objavljeno in vsem prijaviteljem vnaprej znano. Tožena stranka ima podlago za zavrženje vloge, kolikor se označba na kuverti lahko opredeli za nepravilno izpolnjeno in označeno kuverto. Razpis ne predvideva dopolnitev vlog v primeru formalnih pomanjkljivosti v zvezi z oznakami na ovojnici prijave za razpis. Edini namen zapisa na ovojnici kuverte je, da se brez dvoma ugotovi na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša. Ta namen tudi opravičuje v razpisu in pravilniku določeno sankcijo. V danem primeru pa je bil dvom na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša, z nepravilno označbo na kuverti vzpostavljen. Glede na to, da se v danem primeru ZUP uporablja le primeroma, je potrebno v postopku glede razumljivosti in popolnosti vloge uporabiti strožji standard kot ga določajo splošna določila ZUP-a oziroma njegov 67. in naslednji členi. Zato je bilo zavrženje vloge tožeče stranke pravilno in utemeljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
V ponovljenem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči je tožena stranka sprejela pravilno odločitev glede na to, da je pravdno sodišče prosilčev predlog za obnovo postopka zavrglo. To je okoliščina, na podlagi katere je tožena stranka pravilno presodila, da dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo postopka v istem pravdnem postopku, ne bi imelo izgledov za uspeh in ga torej ni razumno vlagati.