TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba tožeče stranke X. d.o.o. se zavrne.

Tožba tožeče stranke Y. d.o.o. se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zakon o železniškem prometu v prvem odstavku 18.a člena izrecno določa, da mora biti dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja enakopraven in nediskriminatoren za vse prevoznike v železniškem prometu, ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo. Enakopraven in nediskriminatoren mora biti tudi dostop do praktičnega usposabljanja izvršilnih železniških delavcev, kar pomeni, da mora imeti delodajalec, ki sam nima pogojev za usposabljanje, možnost, da najame drugega delodajalca, ki pogoje izpolnjuje. Zagotavljanju te možnosti je namenjen šesti odstavek 18.a člena, po katerem so, če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja en prevoznik ali upravljalec, sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo. Gre za izvedbo tistega, kar je kot obvezno predpisano s prvim odstavkom.

V konkretnem primeru storitve izvajata dva prevoznika le formalno, saj gre pri prvi in drugi tožeči stranki za odvisni družbi (pogodbenega) koncerna, ki ju obvladuje družba B. d.o.o., in ki delujeta oziroma nastopata usklajeno. Storitve usposabljanja dejansko izvaja in s tem obvladuje en prevoznik v smislu citiranega šestega odstavka, zato se prvi in drugi tožeči stranki z izpodbijano odločbo utemeljeno nalaga, da kot družbi, ki izpolnjujeta pogoje za praktično usposabljanje, posredujeta stranki z interesom ponudbo za usposabljanje, za katero le-ta predpisanih pogojev ne izpolnjuje.