spor o avtorskih pravicah - krajevna pristojnost - izključna stvarna in krajevna pristojnost za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine
V primerih, ko se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in nadaljeval v pravdi, faza predhodnega preizkusa tožbe sega do vročitve prve pripravljalne vloge tožeče stranke toženi stranki. Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi narava spora (največkrat) še ni razvidna. Vendar že tožeča stranka pojasni v čem je razlog, da se sodišče prve stopnje v času izdaje izpodbijanega sklepa ni moglo več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno: ker je v vmesnem času (se pravi po predhodnem preizkusu in pred izdajo izpodbijanega sklepa) pozivalo tožečo stranko k izjasnitvi glede vloge tožene stranke, tožeča stranka pa je v tem času vložila še dve vlogi. S tem je sodišče prve stopnje sprejelo svojo krajevno pristojnost.
pritožbene novote - pristop k dolgu - zastaranje - izvršilni stroški - izvršba na podlagi verodostojne listine - novela ZIZ-L - novela ZPP-E - tek zakonskih zamudnih obresti - sklep o pravdnih stroških - solidarnost dolžnika - pretrganje zastaranja
258. člen ZFPPIPP določa le, da se zastaranje terjatve „do stečajnega dolžnika“ pretrga s prijavo v stečajnem postopku. Toženka ni bila stečajni dolžnik, v čigar stečaju je upnica priglasila terjatev, in tudi ni porok (glej od 1012. do 1034. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), saj je poroštvo povsem drug institut, zato zanjo ne velja določba o pretrganju zastaranja iz tretjega odstavka 1034. člena OZ. Toženka je pristopnica k dolgu po 432. členu OZ in kot takšna ima status solidarne (so)dolžnice. Solidarnost dolžnikov OZ ureja v določilih od 395. do 405. člena. Prvi odstavek 403. člena OZ med drugim izrecno določa naslednje: „če zastaranje ne teče ali je pretrgano nasproti enemu dolžniku, teče naprej za druge solidarne dolžnike in se lahko konča.“
Skladno z zgoraj pojasnjeno nesamostojnostjo posamičnih obročnih plačil sicer enotnega dolga namreč ni mogoče uporabiti pravila o zastaranju občasnih terjatev iz 347. člena OZ.
Po uveljavitvi novel ZIZ-L in ZPP-E obstojijo drugačna procesna dejstva, ki so v tem, da je bil prvotno izdani sklep o izvršbi s strani izvršilnega sodišča v celoti razveljavljen, da so izvršilni stroški postali del pravdnih stroškov in da je bilo o pravdnih stroških odločeno šele s sodbo sodišča prve stopnje. Ves ta čas je bila obveznost povrnitve pravdnih stroškov neobstoječa ter nenazadnje, ker je šlo za pravdo v teku, po temelju in višini negotova. Zato zapadlosti oziroma nastanka dolžniške zamude v zvezi s plačilom izvršilnih stroškov ter posledičnega teka zakonskih zamudnih obresti ni več mogoče vezati na deveti dan po vročitvi (v celoti razveljavljenega) sklepa o izvršbi. Zapadlost, zamuda in tek obresti od izvršilnih stroškov so odvisni od odločbe sodišča, s katero je bilo o teh stroških odločeno. V konkretnem primeru gre za izpodbijano sodbo in v njej določen paricijski rok za plačilo pravdnih stroškov, katerih del so postali izvršilni stroški.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - izpovedba oškodovanca - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - ponovitvena nevarnost
Pri presoji morebitnega zmanjšanja kriminalne količine glede na izpovedbo mld. A. A. pri preiskovalnem sodniku in izkazanosti utemeljenega suma glede izvršitvenih ravnanj obdolženca v času do 2018 do 13. 6. 2023, ni mogoče izolirano upoštevati le izpovedbe mld. oškodovanca pri preiskovalnem sodniku, temveč tudi ostale dokaze.
odškodninska odgovornost bank - odgovornost banke slovenije - podrejene obveznice - izbris obveznic - odločba o izrednih ukrepih - predhodno vprašanje - odločitev o reviziji - prekinitev postopka - neenotna sodna praksa - načelo pravne varnosti - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protiustavnost zakonske določbe - nedovoljena sprememba tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - načelo ekonomičnosti postopka
Sodna praksa višjih sodišč ni enotna glede vprašanja, ali je vprašanje odgovornosti Banke Slovenije za izbris obveznic predhodno vprašanje za presojo odgovornosti poslovne banke ali ne. Kljub temu pa dopuščena revizija v podobni zadevi, kot je obravnavana, ni razlog za prekinitev postopka. Morebitni zastoj v postopku je namreč utemeljen zgolj do pravnomočne odločitve v drugem postopku. Drugačno (širšo) razlago uporabljene zakonske določbe o prekinitvi postopka bi lahko utemeljevale izjemne okoliščine, ki pa v obravnavani zadevi niso (več) podane.
Ne glede na to, ali ima dolžnik na naslovu rubeža nabiralnik, je na njem znan in se ni odselil, to ne vpliva na pravilnost višine odmerjene nagrade. Dolžnik ne zatrjuje, da bi imel v teh prostorih oziroma na naslovu premičnine, ki bi jih izvršitelj lahko zarubil in da bi imel interes, da izvršitelj to stori, ker bi s prodajo premičnin poplačal upnika. Kot odločilno dolžnik v pritožbi priznava, da nima premičnin oziroma opreme, da jo je prodal pred leti v namen poplačila terjatev, da ne razpolaga s premičninami, ki bi bile kaj vredne, kar naj bi ugotovil izvršitelj za drugega upnika, da ni rubljivih premičnin. Če dolžnik nima rubljivih stvari, je po četrtem odstavku tar. št. 1 Pravilnika izvršitelj upravičen do iste nagrade v višini 25 % plačila po tej tarifni številki.
zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi - odpoved dedovanju - odpoved pravici do pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - razglasitev sklepa na naroku
Ker se je pritožnica na naroku, na katerem je bil sklep o dedovanju razglašen, veljavno in nepreklicno odpovedala pravici do pritožbe, je njena pritožba nedovoljena in jo je bilo potrebno zavreči.
začasen odvzem otroka - začasna določitev stikov - nadzorovani stiki - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom - načrt pomoči družini in otroku - ogroženost otroka
Klici matere na razne institucije, da naj ji pomagajo pri skrbi za punčki, ker ji partner ne pomaga, sama pa ne zmore in se tudi veliko prepirata brez dvoma pomenijo, da mati v določenem trenutku oceni oziroma ve, da za deklici ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti. Dejstvo, da sodelovanje z institucijami sicer zavrača, a jih v določenih situacijah kljub temu kliče za pomoč, pa kaže na to, da je situacija takrat verjetno res huda.
Priprava načrta pomoči ni smiselna, dokler s strani staršev ni pripravljenosti za sodelovanje.
Z zadostno stopnjo verjetnosti je bilo izkazano, da starša s svojim ravnanjem in vedenjem do te mere resno ogrožata koristi mladoletnih deklic, da je izrek začasnega odvzema deklic ter namestitev v varno okolje, utemeljen. Postavitev izvedenca ni bila potrebna. Za to, da se z gotovostjo ugotovi starševske kompetence dolžnikov, pa je treba brez dvoma pridobiti izvedensko mnenje. Ni dovolj, da sta starša ljubeča in se po svojih sposobnostih trudita skrbeti za otroka, starševske kompetence so še vse kaj več.
Otrokova korist je poglavitna skrb staršev, ravnanje staršev pa mora biti vselej tako, da kaže na njihovo nesebično prizadevanje za zagotavljanje otrokovih potreb in koristi.
Stike je sodišče določilo v obsegu, za katerega je ocenilo, da ga deklici še zmoreta, in ki hkrati zagotavlja, da do odtujitve deklic od staršev ne bo prišlo.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - znan obseg nepremoženjske škode - zaključek zdravljenja - začetek teka zastaralnega roka od zaključka zdravljenja in stabiliziranja zdravstvenega stanja odškodovanca - bolečine po končanem zdravljenju - zdravstveni pregled - izboljšanje zdravstvenega stanja - kontinuirano zdravljenje
Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Zato ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. V nasprotnem primeru zdravljenje oškodovanca ne bi bilo nikoli končano oziroma njegova odškodninska terjatev ne bi nikoli zastarala.
Ugotovljeno je bilo, da so se tožnici po zaključku bolniškega staleža še vedno pojavljale težave in da je bila v zvezi s tem deležna tudi določenih specialističnih pregledov in preiskav (vsi opravljeni pregledi niti niso bili v vzročni zvezi z obravnavano poškodbo). Vendar pa to še ne pomeni, da tožnici obseg škode ni bil znan že 18. 10. 2016. Izvedenka B. B. je prepričljivo pojasnila, da kasnejših pregledov ni več mogoče šteti kot kontinuirano zdravljenje obravnavane poškodbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - odločanje v pravdnem postopku - pritožba dolžnika - neobrazložen ugovor
Glede na naravo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine upnik v obravnavani zadevi v predlogu za izvršbo ni navedel nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo, kdaj je terjatev zapadla, oziroma dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je zapadla 14. 10. 2022, kot je navedel v predlogu za izvršbo, in da je upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje. Prav tako v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov. Ker trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nosi upnik, od dolžnika, ki v ugovoru goli trditvi, da je terjatev zapadla 14. 10. 2022, in na tej podlagi postavljenemu obrestnemu zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje določno nasprotuje, ni mogoče zahtevati, da za svoje navedbe v zvezi s tem predlaga tudi dokaze. S takšno zahtevo, bi bilo namreč na dolžnika neutemeljeno in preuranjeno prevaljeno dokazno breme, dolžnik pa bi bil postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z upnikom.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnikove pritožbene navedbe predstavljajo ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, kar je pravno sredstvo v skladu s 34.a členom ZST-1. Vendar vložitve tega pred sodiščem prve stopnje dolžnik ne navaja niti ni razvidno iz spisa.
ugovor krajevne nepristojnosti - krajevna pristojnost - odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti
Pritrditi je potrebno razlogom izpodbijanega sklepa, da je okrajno sodišče odločilo o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti (na podlagi prvega odstavka 436. člena v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZKP), ki je bil po pritožbi razveljavljen s sklepom višjega sodišča, saj se od izdaje sodbe o kaznovalnem nalogu okrajno sodišče ne more več po uradni dolžnosti razglasiti za krajevno nepristojno, medtem, ko je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločilo o obdolženčevem ugovoru krajevne nepristojnosti, katerega je podal ob ugovoru zoper sodbo o kaznovalnem nalogu (na podlagi 441. člena ZKP). Ugovor krajevne nepristojnosti po 441. členu ZKP pa se sme podati do začetka glavne obravnave.
Kljub razveljavitvi sklepa okrajnega sodišča (s katerim se je po uradni dolžnosti razglasilo za krajevno nepristojno) zaradi ustalitve krajevne pristojnosti z izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu, mora sodišče upoštevati četrti odstavek 445.č člena ZKP, ki določa, da se po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu postopek nadaljuje po določbah 439 do 443.a člena ZKP. Navedena določba zajema tudi 441. člen ZKP, ki določa, da se ugovor krajevne nepristojnosti sme podati do začetka glavne obravnave, ki pa v predmetni zadevi še ni razpisana.
ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po izreku sodbe
Zatrjevano dejstvo, da se v še odprtem kazenskem postopku obtoženec želi pogoditi z državnim tožilstvom in s tem kaže željo, da bi se odrekel kakršnimkoli kaznivim dejanjem, pa ob predhodno izpostavljeni in izraziti ponovitveni nevarnosti ne more imeti zadostne teže, da bi sodišče sledilo predlogu zagovornika, da bi se pripor odpravil in da bi do nastopa prestajanja zaporne kazni obtoženec bival na prostosti.
ZFPPIPP člen 427, 427/1.odst.-2. točka, 427/2.-2. točka - 2. alineja.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - preklic soglasja - razlaga zakona - svobodna gospodarska pobuda
Ne gre za to, da se preklicu soglasja ne priznava pravnih učinkov, le takih, kot jih zasleduje pritožnik – to je prenehanje subjekta vpisa brez likvidacije, predlagatelj tega postopka v primeru kasnejšega preklica soglasja ne more doseči. Odločba ne odraža veljavne sodne prakse, ki stališča, izraženega v njih, ni potrdila, pač pa je ozko razlagala tako možnost uveljavljanja izbrisnih razlogov predlagatelja postopka izbrisa kot tudi zakonsko domnevo po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.1
Tožeča stranka je z vložitvijo predloga in po predhodnem opominjanju tožencev z opomini z dne 14. 10. 1996, 23. 12. 1996 in 21. 4. 1997 izkoristila svoje enostransko oblikovalno upravičenje določeno v pogodbi, ki vsebinsko pomeni odstop od pogodbe, s katerim so bili posojilojemalci (toženka) seznanjeni najkasneje v času pogovorov o odprtih pogodbenih postavkah.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja - grožnje - psihično nasilje - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - prepoved prehoda državne meje z otrokom - konfliktnost med starši - zapisnik - zaščita žrtve - načelo sorazmernosti - odločanje o stroških po prostem preudarku
Družinska dinamika od razpada življenjske skupnosti v juniju 2022 ne kaže na to, da bi v posledici (potencialnih) nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca predlagateljica še danes občutila takšen strah, bolečino, ponižanje ali duševno stisko, ki bi utemeljevala njeno zaščito po ZPND.
ZPP člen 254, 254/3. URS člen 22. ZUP člen 8, 9. ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 94.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - pravica do sodnega varstva - kontrolni pregled
V sodni praksi je zavzeto povsem jasno stališče, da se invalidnost praviloma ugotavlja po zaključenem zdravljenju. Vendar slednje ne pomeni, da zdravljenje po ugotovljeni invalidnosti ne bi bilo potrebno, saj je lahko v posamičnih primerih doživljensko. Ni izključeno niti, da v zdravstvenem stanju pride do izboljšanja in s tem odpada medicinskih razlogov za že ugotovljeno invalidnost.
Sodišče pravilno zaključuje, da glede na drugotožnikovo somatsko stanje po večletnem zdravljenju ni mogoče pričakovati takšnega izboljšanja zdravstvenega stanja, da bi bil zmožen za organizirano pridobitno delo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 12b, 12b/1. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - minimalen dohodek kot cenzus - premoženjsko stanje družine - dohodki - minimalni mesečni dohodek - dvakratnik minimalnega dohodka - nepriznani odhodki - invalidnina - invalidsko in pokojninsko zavarovanje - plačevanje preživnine - socialni prejemek - upoštevanje nepremičnega premoženja - obročno odplačevanje
Po ZUPJS se med dohodke upošteva tudi invalidnina.
Pri presoji materialnega položaja je treba upoštevati tudi tožničino premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov družine. Finančno stanje tožnice ne utemeljuje oprostitve plačila sodne takse, ampak njeno obročno odplačevanje.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - določitev meje na podlagi močnejše pravice - sodna ureditev meje - pravica uporabe in lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - lastninjenje po ZGJS - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - informativni dokaz z izvedencem - javna pot
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da imajo na spornih delih parcel močnejšo pravico (lastninsko pravico) toženci in ne tožnica. Meja med pravdnima strankama ni bila dokončno urejena v katastru, toženci in njihovi pravni predniki pa so sporne nepremičnine imeli v posesti in uporabljali kot lastne ves čas od gradnje dalje do leta 2012, približno 50 let.
Golo dejstvo, da dejanski potek meje ni bil skladen s potekom meje v katastru, ne pomeni, da na tožence ob gradnji hiš ni bila prenesena tudi pravica uporabe na spornih delih zemljiščih. V takratnem času družbene lastnine vpis v zemljiško knjigo niti ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe. Pravne knjige in evidence niso imele takšnega pomena kot danes. Bistveno je bilo, kdo je v dejanskem pomenu imel v konkretnem primeru pravico uporabe na spornih nepremičninah. Ob izkazanem pravnem naslovu in dejanski odmeri meje v naravi ter nesporni dolgoletni posesti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila na tožence prenesena pravica uporabe tudi na spornem delu nepremičnin.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je za dokazovanje lastninjenja družbenega premoženja nujno potrebna postavitev izvedenca. Konkretna pravda ni nepravdni postopek za ugotavljanje pripadajočega zemljišča, kjer bi bilo potrebno z izvedencem urbanistične stroke ugotoviti preteklo rabo, zasnovo in namembnost zemljišč. V tej pravdi je bistvena presoja, ali je prišlo do prenosa pravice uporabe in posledično lastninske pravice. Slednje so toženci uspeli prepričljivo dokazati že na podlagi drugih izvedenih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070955
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 619. URS člen 22.
ustavna pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neizvedba dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - zastaranje odškodninske terjatve
Da niso podani vsi elementi odškodninskega delikta, je sodišče prve stopnje ugotovilo glede odškodnine zaradi izvršilnega postopka (stroški izvršilnega postopka kot materialna škoda in duševne bolečine zaradi izvršilnega postopka kot nematerialna škoda). Le v tem delu je ugotovilo, da ni podan pogoj protipravnosti, ker je izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem na Ptuju I 246/2018 potekal na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe istega sodišča P 89/2016 z dne 2. 10. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 23/2018 z dne 12. 2. 2018. Dejanja izvršilnega postopka I 246/2018 Okrajnega sodišča na Ptuju so torej imela podlago v izvršilnem naslovu, zato ne morejo biti in niso protipravna, kot je sodišče prve stopnje prav tako utemeljeno in pravilno zaključilo, in tudi teh zaključkov sodišča prve stopnje tožnik v pritožbi ne izpodbija, saj navaja le, da je bilo protipravno ravnanje toženca, ki je sprožil postopek izvršbe.
Tožnik navaja, da je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker se sodišče, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja predpostavk odškodninske odgovornosti, o drugih vprašanjih ni izjasnilo, a ne pojasni, na katera vprašanja meri. Ker morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti izpolnjene vse predpostavke (torej protipravnost, škoda, vzročna zveza in odgovornost), se sodišču v primeru, ko ni podana ena izmed predpostavk, o ostalih ni treba izjasnjevati. Prav tako pa je neutemeljena navedba, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno zato, ker sodišče ni izvedlo s strani tožnika predlaganih dokazov (priči A. A. in B. B.), ki sta bila predlagana v zvezi z dokazovanjem protipravnosti pri odškodnini, glede katere je zahtevek že zastaral.