• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 24
  • >
  • >>
  • 181.
    VSM Sklep II Ip 338/2023
    20.9.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00069789
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - odločanje v pravdnem postopku - pritožba dolžnika - neobrazložen ugovor
    Glede na naravo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine upnik v obravnavani zadevi v predlogu za izvršbo ni navedel nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo, kdaj je terjatev zapadla, oziroma dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je zapadla 14. 10. 2022, kot je navedel v predlogu za izvršbo, in da je upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje. Prav tako v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov. Ker trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nosi upnik, od dolžnika, ki v ugovoru goli trditvi, da je terjatev zapadla 14. 10. 2022, in na tej podlagi postavljenemu obrestnemu zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje določno nasprotuje, ni mogoče zahtevati, da za svoje navedbe v zvezi s tem predlaga tudi dokaze. S takšno zahtevo, bi bilo namreč na dolžnika neutemeljeno in preuranjeno prevaljeno dokazno breme, dolžnik pa bi bil postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z upnikom.
  • 182.
    VSC Sklep III Cpg 76/2023
    20.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00069968
    ZPP člen 319, 319/2.
    res iudicata - zavrženje tožbe - dejstva - neupravičena obogatitev
    Tožeča stranka utemeljeno navaja, da sodišče v prejšnji zadevi ni ugotavljalo dejstev, ki bi bila podlaga za materialnopravno presojo na podlagi neupravičene obogatitve, do tega se je opredelilo v enem stavku, zato ta sklop dejstev ni mogel postati pravnomočen.

    Sodišči prve in druge stopnje v pravnomočno končanem postopku podali samo nezavezujoče mnenje o morebitnem novem tožbenem zahtevku, če bi ugotavljalo dejstva neopravičene obogatitve in o tem odločalo na podlagi OZ. Vendar konkretnih dejstev za to materialnopravno podlago nista ugotavljali in tožeča stranka utemeljeno navaja katera so ta dejstva. Prav ima, da gre v sedaj vloženi tožbi za drugačen dejanski temelj, da se pomembna dejstva za uporabo pravnih norm ne prekrivajo, da obstaja razlikovalni element, da gre za spremembo dejanske podlage tožbe. Zato ni podana procesna ovira res iudicata.
  • 183.
    VSL Sklep I Cp 1876/2022
    20.9.2023
    SODNE TAKSE
    VSL00070409
    ZST-1 člen 33, 33/1.
    zavlačevanje sodnega postopka - taksa za zavlačevanje postopka - zavlačevanje postopka s strani ene od strank - prepozno vložena vloga - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke - krivdno ravnanje pooblaščenca
    Sodišče je tožničini pooblaščenki utemeljeno izreklo sodno takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov. Ravnanje tožničine pooblaščenke (vložitev obsežne pripravljalne vloge dva dni pred narokom za glavno obravnavo) je namreč povzročilo, da se je postopek zavlekel.
  • 184.
    VDSS Sklep Psp 146/2023
    20.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00071774
    ZPP člen 108. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63, 63/1, 67, 73, 73/1, 73/2.
    pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - poziv na popravo tožbe - socialni spor
    Odločitev o neizločitvi uradne osebe v izreku izpodbijanega sklepa, vsebuje le procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo oziroma vodenje postopka. Za slednje socialno sodišče ni pristojno, ker ni izpolnjen materialni pogoj za upravni akt in za izpodbijanje s samostojno tožbo.
  • 185.
    VDSS Sodba Psp 84/2023
    20.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00070944
    ZZVZZ člen 82.
    prepozna pritožba zoper upravno odločbo - vročitev upravne odločbe - ustavna pravica do pravnega sredstva - fikcija vročitve
    Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka, temveč na zadnji dan 15-dnevnega roka. Ker tožnik v 15 dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju pošiljke na pošti ni dvignil, se šteje, da je bila vročitev opravljena s pretekom zadnjega 15. dne.
  • 186.
    VSL Sklep I Cpg 412/2023
    20.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00070054
    ZPP člen 188, 188/2, 188/3.
    umik tožbe - izjava o umiku tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - privolitev tožene stranke - privolitev v umik tožbe - primarni zahtevek - podredni zahtevek - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - odločanje o podrednem tožbenem zahtevku
    Tožeča stranka je tožbo umaknila v celoti, to je tako glede primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka. S primarnim zahtevkom je postavila dajatveni zahtevek in je od tožene stranke zahtevala plačilo. S podrednim ugotovitvenim tožbenim zahtevkom pa je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da obstoji denarna terjatev tožeče stranke do tožene stranke.

    Bistveno za odločitev je, da gre za dva samostojna zahtevka, ki ju je tožeča stranka pred umikom tožbe uveljavljala z eno tožbo. Vsak od njiju ima svojo usodo. Tudi sodišče prve stopnje je zato, ker se je tožena stranka strinjala le z umikom primarnega zahtevka ustavilo postopek le glede tega zahtevka. O podrednem (oziroma sedaj še edinem) ugotovitvenem zahtevku bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljnem postopku. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da je v izjavi tožene stranke v zvezi s soglasjem o umiku tožbe in posledično obeh zahtevkov, šlo za delno ali pogojno dano soglasje tožene stranke.

    Glede na naravo obeh zahtevkov, kot je bilo pojasnjeno, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je ugotovilo umik tožbe samo za primarni tožbeni zahtevek in je v tem delu postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP).
  • 187.
    VSL Sodba II Cp 532/2023
    20.9.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00071116
    OZ člen 569. ZOR člen 388.
    posojilna pogodba - posojilo - vrnitev posojila - izpolnitev pogodbe - dokazi in dokazovanje - zastaranje - višina terjatve - odstop od pogodbe
    Tožeča stranka je z vložitvijo predloga in po predhodnem opominjanju tožencev z opomini z dne 14. 10. 1996, 23. 12. 1996 in 21. 4. 1997 izkoristila svoje enostransko oblikovalno upravičenje določeno v pogodbi, ki vsebinsko pomeni odstop od pogodbe, s katerim so bili posojilojemalci (toženka) seznanjeni najkasneje v času pogovorov o odprtih pogodbenih postavkah.
  • 188.
    VSL Sklep IV Cp 1595/2023
    20.9.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00070296
    ZPND člen 3, 3/5.
    nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja - grožnje - psihično nasilje - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - prepoved prehoda državne meje z otrokom - konfliktnost med starši - zapisnik - zaščita žrtve - načelo sorazmernosti - odločanje o stroških po prostem preudarku
    Družinska dinamika od razpada življenjske skupnosti v juniju 2022 ne kaže na to, da bi v posledici (potencialnih) nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca predlagateljica še danes občutila takšen strah, bolečino, ponižanje ali duševno stisko, ki bi utemeljevala njeno zaščito po ZPND.
  • 189.
    VSC Sklep II Ip 210/2023
    20.9.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00070364
    ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
    nadaljnji izvršilni stroški - stroški izvršitelja - neopravljen rubež
    Ne glede na to, ali ima dolžnik na naslovu rubeža nabiralnik, je na njem znan in se ni odselil, to ne vpliva na pravilnost višine odmerjene nagrade. Dolžnik ne zatrjuje, da bi imel v teh prostorih oziroma na naslovu premičnine, ki bi jih izvršitelj lahko zarubil in da bi imel interes, da izvršitelj to stori, ker bi s prodajo premičnin poplačal upnika. Kot odločilno dolžnik v pritožbi priznava, da nima premičnin oziroma opreme, da jo je prodal pred leti v namen poplačila terjatev, da ne razpolaga s premičninami, ki bi bile kaj vredne, kar naj bi ugotovil izvršitelj za drugega upnika, da ni rubljivih premičnin. Če dolžnik nima rubljivih stvari, je po četrtem odstavku tar. št. 1 Pravilnika izvršitelj upravičen do iste nagrade v višini 25 % plačila po tej tarifni številki.
  • 190.
    VSL Sklep II Cp 1614/2023
    20.9.2023
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00071029
    ZDZdr člen 39, 39/1, 71, 71/1, 71/2.
    sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - vpliv psihoaktivnih substanc - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedensko mnenje - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje - načelo izbire milejšega ukrepa - odpust z zdravljenja
    Glede na ugotovitve izvedenke ob razgovoru z udeležencem, ko je ugotovila, da je nanašalen do matere in da pod vplivom bolezenskih simptomov, poleg svojega, hudo ogroža tudi zdravje drugih, zlasti svojcev, je izrek ukrepa utemeljen tudi iz tega razloga.
  • 191.
    VSL Sklep VII Kp 21604/2020
    20.9.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00069969
    ZKP člen 36, 36/1, 436, 436/1, 441, 445č.
    ugovor krajevne nepristojnosti - krajevna pristojnost - odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti
    Pritrditi je potrebno razlogom izpodbijanega sklepa, da je okrajno sodišče odločilo o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti (na podlagi prvega odstavka 436. člena v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZKP), ki je bil po pritožbi razveljavljen s sklepom višjega sodišča, saj se od izdaje sodbe o kaznovalnem nalogu okrajno sodišče ne more več po uradni dolžnosti razglasiti za krajevno nepristojno, medtem, ko je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločilo o obdolženčevem ugovoru krajevne nepristojnosti, katerega je podal ob ugovoru zoper sodbo o kaznovalnem nalogu (na podlagi 441. člena ZKP). Ugovor krajevne nepristojnosti po 441. členu ZKP pa se sme podati do začetka glavne obravnave.

    Kljub razveljavitvi sklepa okrajnega sodišča (s katerim se je po uradni dolžnosti razglasilo za krajevno nepristojno) zaradi ustalitve krajevne pristojnosti z izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu, mora sodišče upoštevati četrti odstavek 445.č člena ZKP, ki določa, da se po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu postopek nadaljuje po določbah 439 do 443.a člena ZKP. Navedena določba zajema tudi 441. člen ZKP, ki določa, da se ugovor krajevne nepristojnosti sme podati do začetka glavne obravnave, ki pa v predmetni zadevi še ni razpisana.
  • 192.
    VSC Sklep III Cpg 78/2023
    20.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00069967
    ZPP člen 22, 22/2.
    spor o avtorskih pravicah - krajevna pristojnost - izključna stvarna in krajevna pristojnost za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine
    V primerih, ko se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in nadaljeval v pravdi, faza predhodnega preizkusa tožbe sega do vročitve prve pripravljalne vloge tožeče stranke toženi stranki. Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi narava spora (največkrat) še ni razvidna. Vendar že tožeča stranka pojasni v čem je razlog, da se sodišče prve stopnje v času izdaje izpodbijanega sklepa ni moglo več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno: ker je v vmesnem času (se pravi po predhodnem preizkusu in pred izdajo izpodbijanega sklepa) pozivalo tožečo stranko k izjasnitvi glede vloge tožene stranke, tožeča stranka pa je v tem času vložila še dve vlogi. S tem je sodišče prve stopnje sprejelo svojo krajevno pristojnost.
  • 193.
    VSL Sodba I Cp 1852/2022
    20.9.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
    VSL00070481
    ZGJS člen 76, 76/1. ZLNDL člen 2, 2/1, 3, 3/1.
    tožba za ugotovitev lastninske pravice - določitev meje na podlagi močnejše pravice - sodna ureditev meje - pravica uporabe in lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - lastninjenje po ZGJS - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - informativni dokaz z izvedencem - javna pot
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da imajo na spornih delih parcel močnejšo pravico (lastninsko pravico) toženci in ne tožnica. Meja med pravdnima strankama ni bila dokončno urejena v katastru, toženci in njihovi pravni predniki pa so sporne nepremičnine imeli v posesti in uporabljali kot lastne ves čas od gradnje dalje do leta 2012, približno 50 let.

    Golo dejstvo, da dejanski potek meje ni bil skladen s potekom meje v katastru, ne pomeni, da na tožence ob gradnji hiš ni bila prenesena tudi pravica uporabe na spornih delih zemljiščih. V takratnem času družbene lastnine vpis v zemljiško knjigo niti ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe. Pravne knjige in evidence niso imele takšnega pomena kot danes. Bistveno je bilo, kdo je v dejanskem pomenu imel v konkretnem primeru pravico uporabe na spornih nepremičninah. Ob izkazanem pravnem naslovu in dejanski odmeri meje v naravi ter nesporni dolgoletni posesti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila na tožence prenesena pravica uporabe tudi na spornem delu nepremičnin.

    Zmotno je pritožbeno stališče, da je za dokazovanje lastninjenja družbenega premoženja nujno potrebna postavitev izvedenca. Konkretna pravda ni nepravdni postopek za ugotavljanje pripadajočega zemljišča, kjer bi bilo potrebno z izvedencem urbanistične stroke ugotoviti preteklo rabo, zasnovo in namembnost zemljišč. V tej pravdi je bistvena presoja, ali je prišlo do prenosa pravice uporabe in posledično lastninske pravice. Slednje so toženci uspeli prepričljivo dokazati že na podlagi drugih izvedenih dokazov.
  • 194.
    VSC Sklep II Ip 206/2023
    20.9.2023
    SODNE TAKSE
    VSC00070027
    ZST-1 člen 34a, 29b, 29b/5.
    ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
    Dolžnikove pritožbene navedbe predstavljajo ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, kar je pravno sredstvo v skladu s 34.a členom ZST-1. Vendar vložitve tega pred sodiščem prve stopnje dolžnik ne navaja niti ni razvidno iz spisa.
  • 195.
    VSC Sklep I Kp 42982/2023
    20.9.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00069501
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
    podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - izpovedba oškodovanca - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - ponovitvena nevarnost
    Pri presoji morebitnega zmanjšanja kriminalne količine glede na izpovedbo mld. A. A. pri preiskovalnem sodniku in izkazanosti utemeljenega suma glede izvršitvenih ravnanj obdolženca v času do 2018 do 13. 6. 2023, ni mogoče izolirano upoštevati le izpovedbe mld. oškodovanca pri preiskovalnem sodniku, temveč tudi ostale dokaze.
  • 196.
    VSL Sklep I Cp 1876/2022
    20.9.2023
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - SODNE TAKSE
    VSL00070410
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 12b, 12b/1. ZBPP člen 13, 13/2.
    sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - minimalen dohodek kot cenzus - premoženjsko stanje družine - dohodki - minimalni mesečni dohodek - dvakratnik minimalnega dohodka - nepriznani odhodki - invalidnina - invalidsko in pokojninsko zavarovanje - plačevanje preživnine - socialni prejemek - upoštevanje nepremičnega premoženja - obročno odplačevanje
    Po ZUPJS se med dohodke upošteva tudi invalidnina.

    Pri presoji materialnega položaja je treba upoštevati tudi tožničino premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov družine. Finančno stanje tožnice ne utemeljuje oprostitve plačila sodne takse, ampak njeno obročno odplačevanje.
  • 197.
    VSC Sklep II Cpg 77/2023
    20.9.2023
    SODNI REGISTER
    VSC00070010
    ZFPPIPP člen 427, 427/1.odst.-2. točka, 427/2.-2. točka - 2. alineja.
    izbris iz sodnega registra brez likvidacije - preklic soglasja - razlaga zakona - svobodna gospodarska pobuda
    Ne gre za to, da se preklicu soglasja ne priznava pravnih učinkov, le takih, kot jih zasleduje pritožnik – to je prenehanje subjekta vpisa brez likvidacije, predlagatelj tega postopka v primeru kasnejšega preklica soglasja ne more doseči. Odločba ne odraža veljavne sodne prakse, ki stališča, izraženega v njih, ni potrdila, pač pa je ozko razlagala tako možnost uveljavljanja izbrisnih razlogov predlagatelja postopka izbrisa kot tudi zakonsko domnevo po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.1
  • 198.
    VDSS Sodba Psp 115/2023
    20.9.2023
    INVALIDI
    VDS00070816
    ZPP člen 254, 254/3. URS člen 22. ZUP člen 8, 9. ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 94.
    razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - pravica do sodnega varstva - kontrolni pregled
    V sodni praksi je zavzeto povsem jasno stališče, da se invalidnost praviloma ugotavlja po zaključenem zdravljenju. Vendar slednje ne pomeni, da zdravljenje po ugotovljeni invalidnosti ne bi bilo potrebno, saj je lahko v posamičnih primerih doživljensko. Ni izključeno niti, da v zdravstvenem stanju pride do izboljšanja in s tem odpada medicinskih razlogov za že ugotovljeno invalidnost.

    Sodišče pravilno zaključuje, da glede na drugotožnikovo somatsko stanje po večletnem zdravljenju ni mogoče pričakovati takšnega izboljšanja zdravstvenega stanja, da bi bil zmožen za organizirano pridobitno delo.
  • 199.
    VSL Sklep II Cp 1615/2023
    20.9.2023
    NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSL00071063
    ZDZdr člen 74, 74/1, 75.
    postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševne motnje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
    Podani so vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve.
  • 200.
    VSL Sklep I Cp 1117/2023
    20.9.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00071424
    ZDKG člen 6, 14, 14/2, 15, 15/1, 20, 20/1. ZD člen 2, 28, 28/3.
    dedovanje zaščitene kmetije - izločitev iz zapuščine - prevzemnik zaščitene kmetije - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - višina nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža - zmanjšanje nujnega deleža - obveznosti prevzemnika - vrednost zapuščine - pričakovani dobiček
    Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki jih ima zapustnik v trenutku smrti, ne pa dohodki, ki lahko nastanejo po smrti zapustnika. Z vštevanjem povprečnega letnega dohodka zaščitene kmetije v njeno vrednost, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

    Ker ZDKG nima določb o ugotovitvi vrednosti zapuščine, se tudi vrednost zaščitene kmetije ugotavlja po določilih 28. člena ZD, ki v tretjem odstavku določa, da se stroški ocenitve zapuščine in zapustnikovega pogreba odštejejo od vrednosti premoženja.

    Poseben režim dedovanja zaščitenih kmetij je bil uzakonjen z namenom, da ne pride do delitve kmetij, ki oslabi gospodarsko moč kmetij. Cilj je torej ohraniti gospodarsko moč kmetij. Od prevzemnikov kmetij se pričakuje, da bodo s kmetijo skrbno in smotrno gospodarili, kar vključuje tudi prilagoditev kmetije razvoju.

    Prevzemniku kmetije, na katerem je trditveno in dokazno breme, ni uspelo dokazati, da bi bila zaradi izplačila nujnega deleža znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije, kar je predpostavka za odločitev sodišča o zmanjšanju nujnega deleža.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 24
  • >
  • >>