ZSPJS člen 30. KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZPP člen 108, 285, 286, 321, 321/3, 362, 362/2.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - pravno relevantna dejstva - novi dokazi v ponovljenem postopku - vsebina del
Kako je toženka na splošno razporedila svoje zaposlene v Sklepu o določitvi del in nalog ter katera merila je pri tem uporabila, v obravnavanem sporu ni bistveno. Zakonitost Sklepa o določitvi del in nalog tudi ni predhodno vprašanje v tem sporu. Čeprav bi se ugotovilo, da iz tega sklepa upoštevani kriteriji niso razvidni ali so uporabljeni na napačen način, to samo zase ne bi pripeljalo do nezakonitosti izpodbijanega sklepa toženke, s katerim je bilo odločeno o vtoževanem dodatku tožnice. Za tak zaključek je nujno potrebna ugotovitev, da je tožnica delo v rizičnih razmerah v vtoževanem obdobju oktobra 2020 opravljala več kot 30 % svojega delovnega časa.
Za presojo pogoja nekrivde pri predlaganju novih dokazov v ponovljenem postopku je bistveno, ali je stranka lahko dejstvo, ki ga poskuša dokazati s predlaganim dokazom, spoznala za bistveno že prej (tj. v prvotnem sojenju) ali pa šele kasneje, na podlagi kasneje znanih okoliščinah v ponovljenem sojenju (lahko tudi na podlagi napotkov in usmeritev instančnega sodišča).
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZNP člen 19, 20, 123, 123/2. ZNP-1 člen 156, 216.
delitev solastnine - civilna delitev stanovanja - postopek prodaje - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - udeleženci postopka - prijava udeležbe v postopku - pritožbeni postopek
Določilo 20. člena ZNP določa, da tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. Ves čas postopka pomeni, da je prijava udeležba možna tudi v pritožbenem postopku. Zgolj dejstvo, da je pritožnik kupil solastniški delež na dražbi, ni razlog za zadržanje izvršitve prisilne prodaje njegovega deleža. Na predmetni nepremičnini se z vidika lastniške strukture ni s prodajo enega od solastniških deležev na javni dražbi v izvršilnem postopku nič spremenilo.
poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi kršitve pogodbene obveznosti - adekvatna vzročnost - izgubljeni dobiček - zadostna trditvena podlaga
Za odškodninsko odgovornost povzročitelja škode je pravno relevanten tisti vzrok, ki po rednem teku stvari pripelje do škodne posledice. V luči tako zastavljene adekvatnosti je v konkretnem primeru odločilna presoja sodišča prve stopnje, da so za sklenitev dogovora o delitvi dobav manjkali podatki, ki bi jih morala predložiti tožeča stranka. Za sklenitev dogovora o delitvi dobav res ni bilo potrebno, da se stranki hkrati dogovorita o predložitvi bančne garancije, plačilu pogodbene kazni in stroškov. Bilo pa je to potrebno za izpolnitev Pogodbe in takšna zahteva tožene stranke tudi ni bila v nasprotju z njeno vsebino, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zato zahteva tožene stranke, da se s tožečo stranko dogovorita tudi o navedenih bremenih, ne more predstavljati nedopustnega ravnanja. Če se pogodbenici izrecno ne dogovorita drugače, je skladno z načelom enake vrednost dajatev in namenom ter bistvom vsake pogodbe o sodelovanju in skupnem nastopu pri projektu, da pogodbenice niso upravičene zgolj do koristi, ampak so dolžne nositi tudi bremena.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, ki pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ni mogoče doseči. Izgubljeni dobiček je lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju, pri čemer mora tožeča stranka trditi in dokazati, kolikšni bi bili njeni hipotetični dohodki in izdatki brez škodnega ravnanja tožene stranke, in tudi kolikšni so bili njeni resnični dohodki in izdatki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00071052
OZ člen 159. ZPP člen 214, 214/2.
pravica do izjave - neprerekana dejstva - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na poledeneli površini - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - pohodna površina - izvajanje zimske službe - skrbnost povprečnega človeka
Po mnenju pritožbenega sodišča odgovornost zavarovanca toženke za nastanek škode ni podana, ker je glede na okoliščine predmetne zadeve kraj škodnega dogodka še ustrezal standardu normalne pohodne površine. Tožnica je namreč vedela, da na mestu škodnega dogodka zastaja meteorna voda (ki odteka s poslovne stavbe), kraj škodnega dogodka je dobro poznala, saj je v poslovni stavbi zaposlena, vedela je, da je zunaj mrzlo (dan prej je snežilo), zato bi morala pričakovati, da lahko površina, kjer se nabira voda, poledeni, lužo je ob 7.00 uri zjutraj videla, pa je vseeno stopila vanjo misleč, da ni poledenela (kot je sama izpovedala). Glede na navedeno sporen del pohodne površine za tožnico ni bil niti nepričakovan niti zakrit. Po mnenju pritožbenega sodišča bi lahko normalno pazljiv pešec v takih okoliščinah parkirišče prehodil brez težav, saj bi se spornemu delu parkirišča, kjer je bila vidna luža, izognil (in ne bi stopil v lužo lahkomiselno misleč, da ni poledenela).
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 347, 347/1, 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 62, 62/6.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - zloraba - poslovni model - reparacijski zahtevek - zastaranje - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je reparacijski zahtevek delno zastaral. Za terjatve iz delovnega razmerja velja petletni, za občasne terjatve pa triletni zastaralni rok, določen v prvem odstavku 347. člena OZ.
Obstoj pravilno registrirane in vpisane dejavnosti zagotavljanja delavcev uporabniku v okoliščinah obravnavanega spora ne more biti ovira za ugotovitev zlorabe (poslovnega modela) na škodo tožnika.
ZPP člen 13, 13/1. ZDSS-1 člen 21. ZPIZ-2 člen 201, 201a.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - poklicno zavarovanje - predhodno vprašanje - postopek v teku
Zapisnik inšpekcijskega postopka, na katerega opozarja pritožba, ne dokazuje, da bi bil postopek v zvezi s predhodnim vprašanjem pred pristojnim organom že v teku, saj se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vključitev posameznega generičnega delovnega mesta v poklicno zavarovanje (tudi če bi to bilo predhodno vprašanje v tem sporu) ne izvede pri Inšpektoratu RS za delo, pač pa pred pristojno komisijo.
ZDR-1 člen 6, 44, 126, 126/2, 137. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 76, 76/4. Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije (2013) člen 55, 55/4. Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije (2005) člen 50, 50/2. KPtoupd člen 76, 76/4. Kolektivna pogodba za lesarstvo (2017) člen 44, 44/5. ZUDDob člen 7. ZST-1 člen 3, 3/2.
plačilo za poslovno uspešnost - božičnica - diskriminacija - pravica do plačila - opravljanje dela - dvostranska pogodba - sprememba izpodbijane sodbe
Del plače iz naslova poslovne uspešnosti je sestavni del plače, zato je opravljanje dela (kar pomeni, da je delavec fizično prisoten na delovnem mestu, na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi) po naravi stvari ključen pogoj za izplačilo tega dela plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Glede na izostanek zatrjevane izgube zaupanja, zaradi katere ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ter upoštevaje, da v konkretnem primeru okoliščine kršitve (zgolj enkratno prepošiljanje službene e-pošte s službenimi podatki na zasebni e-naslov) niso utemeljevale izredne odpovedi, bi morala tožena stranka glede na načelo stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu uporabiti milejši ukrep, saj vsaka kršitev delovnih obveznosti ne utemeljuje izreka najstrožje delovnopravne sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
sklep o pristopu - dovoljenost pritožbe - sklep procesnega vodstva - odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - pravica do pritožbe
Na pravilnost sprejete odločitve ne vpliva pritožbeno sklicevanje dolžnika na 25. člen Ustave RS. Smisel te določbe je, da zagotavlja pravico do pravnega sredstva zoper odločbe, s katerimi se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika in da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravne koristi. Navedeni člen Ustave torej zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve.1 S sklepom o pristopu predmetnega izvršilnega postopka, ki je v teku na nepremičnini dolžnika, k drugemu izvršilnemu postopku, ki je bil v teku na isti nepremičnini že pred tem (I 217/2016), ni bilo odločeno o dolžnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, ampak o procesnih vprašanjih v zvezi z vodenjem postopka izvršbe na nepremičnini. Gre za specifičen način združitve postopkov izvršbe, katerih predmet sta isti nepremičnini, ki jo utemeljujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Na ta način se namreč prepreči podvajanje izvršilnih dejanj kot so npr. cenitev in dražba nepremičnin (171. člen ZIZ). Takšna ureditev pa izhaja tudi iz izhodišča, da je ista nepremičnina v izvršilnem postopku lahko prodana le enkrat, zaradi česar je smiselno, da se po dovolitvi izvršbe na nepremičnino izvršilna dejanja, ki so namenjena prodaji nepremičnine, v vseh postopkih, v katerih je dovoljena izvršba na isto nepremičnino, opravijo le enkrat. Z odločitvijo sodišča prve stopnje o pristopu ni bilo v ničemer poseženo v dolžnikove ustavno varovane pravice, dolžnik pa bo imel v nadaljevanju postopka, ki se bo vodil v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin, neodvisno od sprejete odločitve o pristopu možnost, da bo v skladu z določbami ZIZ z vložitvijo ustreznih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča, s katerimi bo odločeno o njegovih pravicah ali dolžnostih, učinkovito branil in varoval svoje pravne interese.
predlog za izločitev dokazov - objava video posnetka - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva
Rečeno drugače, fotografija storilca na posnetku je bila preveč slaba, da bi omogočala obtoženčevo identiteto, razen njegovi partnerici, ki ga je prepoznala predvsem po oblačilih. Zato v konkretnem primeru objava posnetka ni predstavljala obdelave zaupnih podatkov obtoženca in zato tudi ni prišlo do kršitve njegovih ustavnih pravic, še sploh, ker je zakonsko podlago za objavo fotografij imela policija. Obtoženčeve osebnostne pravice bi zato lahko bile še tembolj prizadete, kolikor bi fotografije objavila policija kot državni organ, za razliko od zasebnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - navidezni odpovedni razlog
Glede na vsa dejstva in okoliščine skupaj (predvsem glede na slab medsebojni odnos med tožnikom in direktorico toženke, že podano in preklicano odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, polno zaposlenost tožnika pred odpovedjo, nedokazanost s strani toženke zatrjevane prerazporeditve nalog na druga delovna mesta), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bilo prenehanje potrebe po tožnikovem delu, pač pa njegova izključitev iz drugih (subjektivnih) razlogov. Poslovni (organizacijski) razlog je tako le navidezen in predstavlja zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 292, 298, 298/4, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 121.
procesni sklepi - sklep procesnega vodstva - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - plačilo predujma za izvedenca - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja. Če torej na podlagi zakona pritožba ni dovoljena ali ni dovoljena posebna pritožba, sodišče stranki take pravice ne more dati, saj ji z napačnim pravnim poukom ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva.
paranoidna shizofrenija - duševna motnja - nadzorovana obravnava - sprejem osebe na zdravljenje - rok šest mesecev
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da so v celoti izpolnjeni pogoji za šestmesečno izvajanje nadzorovane obravnave pri nasprotni udeleženki, v skladu z drugim odstavkom 80. člena ZDZdr, saj gre pri nasprotni udeleženki za hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, paranoidno shizofrenijo.
ZKP člen 42, 42/4, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/2, 251.
izločitev dokazov - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca - dovoljenost pritožbe - poseg v zasebnost - ogled kraja kaznivega dejanja
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo.
Zagovornik v predlogu za izločitev dokazov v zvezi z izvedeniškim mnenjem navaja razloge, s katerimi želi vzbuditi utemeljen dvom v pravilnost danega izvedeniškega mnenja in zatrjuje nasprotja in pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju, kar pa ni razlog, zaradi katerega bi se dano mnenje izvedenca izločilo iz spisa.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
V primeru tožnika je dokazni postopek pokazal, da je tako glede na naravo kot intenzivnost dela odmor lahko koristil, zato ni bila podana zatrjevana protipravnost ravnanja toženke, posledično je sodišče prve stopnje zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščeni odmor utemeljeno zavrnilo.
Pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo samo oziroma s pomočjo predlaganega izvedenca (medicine dela) ugotoviti, ali je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal posebna težka in zdravju škodljiva dela, ki utemeljujejo vključitev v poklicno zavarovanje, ni pravilno. Zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje toženec ne more zaobiti na način, da bi se v tem sporu raziskovalo, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik tovornega vozila pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve glede na obstoječo zakonodajo. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje z odločitvijo v obravnavanem sporu počakati do odločitve v ustreznem postopku, ali tožnikovo delovno mesto še izpolnjuje pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje, češ da gre za predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna rešitev v obravnavani zadevi (13. člen ZPP).
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - višina sodne takse - vrednost izpodbijanega dela odločbe - vrednost spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - denarni in nedenarni zahtevek - taksna obveznost
Če se s pravnim sredstvom odločba izpodbija le delno, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. Za obravnavani primer to pomeni, da je relevantna vrednost izpodbijanega nedenarnega dela zahtevka, kateremu je sodišče prve stopnje s sodbo v celoti ugodilo in vrednost dosojenega dela denarnega zahtevka.
ZSKZDČEU člen 139, 139/3, 145, 145/4. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 3, 8, 8/2, 8/3. ZKP člen 407, 410.
združitev kazni zapora - neprava obnova kazenskega postopka - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri nepravi obnovi postopka po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju RS, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča.
ZSICT člen 45, 45/2, 45/4.. ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 47a.
Izvedenec za deficitarno področje - povečanje nagrade - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje plačila
Nima prav pritožba, da izvedenka ni upravičena do dodatka iz 47.a člena Pravilnika, ki določa, da se izvedencem, ki se jih imenuje za deficitarno področje, njihova nagrada lahko poveča za 50 %.
V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZSICT se sodnemu izvedencu, ki mnenja ne izdela v roku, ki mu ga je določilo sodišče, znesek plačila zniža za 1 % za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 %.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - odločitev o reviziji - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Razlogi za ekstenzivno razlago četrtega odstavka 206. člena ZPP niso podani. Ta (procesna) določba je jasna; sodišče bi lahko prekinilo postopek le v primeru, če bi vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja. Tega pa ni storilo, zato pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni.