pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - nepopolna pritožba - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - zadostno število izvodov - pravni pouk
Pritožba tožnika ni nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v premalo izvodih. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, temveč je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (šesti odstavek 108. člena ZPP).
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - litispendenca
Upoštevaje tretji odstavek 189. člena ZPP je sodišče prve stopnje tožbo z zahtevkom za ugotovitev, da je pogodba o prenosu dejavnosti in delavcev neobstoječa podredno nična oziroma nezakonita in se razveljavi, pravilno zavrglo. Pravda na podlagi takšne tožbe je že v teku.
ZDR-1 člen 33, 34, 34/1, 36, 36/1, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZJU člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2, 100/1-3, 100/1-4, 100/2, 100/3. ZIntPK člen 37, 37/2. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 15, 15/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - konflikt interesov - delna sprememba izpodbijane sodbe
V pritožbi tožnik pravilno opozarja, da mu toženka v sklepu o izredni odpovedi ni očitala opustitve obvestila o opravljanju dejavnosti, ki je v škodo ugledu organa. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče presoja utemeljenost zatrjevanih razlogov za odpoved, zato v obravnavanem primeru ni imelo podlage za ugotavljanje, ali sta očitani ravnanji tožnika v škodo ugledu toženke.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je toženka v sklepu o odpovedi opredelila, v čem naj bi obstajal konflikt interesov ter kako bi lahko sporna ravnanja tožnika vplivala na njegovo nepristransko opravljanje dela. Glavnina očitkov toženke, ki so se že v postopku pred sodiščem prve stopnje izkazali za neutemeljene, se namreč nanaša na kršitev konkurenčne prepovedi s strani tožnika, ki naj bi pomenila tudi konflikt interesov. Samostojni očitek konflikta interesov je v sklepu o odpovedi zelo skopo in povsem splošno opredeljen.
V zvezi z očitkom glede zastopanja v upravnem postopku pritožba utemeljeno opozarja na to, da toženka v sklepu o odpovedi (niti kasneje v postopku pred sodiščem prve stopnje) ni navedla in časovno opredelila konkretnih ravnanj tožnika kot pooblaščenca investitorjev, ki bi lahko vzbujala videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih javnih nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00070080
ZVEtL-1 člen 23, 23/3, 42, 42/1, 52. ZLNDL člen 5. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 5/1, 190, 190/1. SPZ člen 9, 10, 49, 49/1, 101, 101/1, 105, 105/4. ZZK-1 člen 8, 8/1. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (2001) člen 1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - konkurenca pridobitnih naslovov - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - razpolagalna nesposobnost - dobrovernost pridobitelja - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost kupca - nepoštenost pridobitelja - nagib za nakup parcele - družbena lastnina - premoženje vrnjeno v postopku denacionalizacije - denacionalizacijska odločba - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe - javna površina - stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi - ogled nepremičnine - prenos ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno - napaka pri prenosu podatkov - pomotni vpis
Kadar je očitno, da nepremičnina ni v neposredni posesti prenosnika, kupec ne ravna pošteno, če se zanaša zgolj na zemljiškoknjižne podatke. Standardu poštenega ravnanja je v tem primeru zadoščeno le v primeru, če poskuša pravnoposlovni pridobitelj raziskati neskladje.
Ker je bila sporna parcela po dejanski rabi javna površina, se toženka ne bi smela zanesti zgolj na zemljiškoknjižni podatek, da gre za splošni skupni del stavbe. Toženki je bilo znano, da je predmet prodaje denacionalizirano premoženje, zato bi morala glede na neskladje med pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine preveriti, ali je bila pravni prednici prodajalcev na podlagi denacionalizacijskih odločb, navedenih v prodajni pogodbi, vrnjena tudi sporna parcela.
kaznivo dejanje grožnje - dokazni standard gotovosti - in dubio pro reo
Sodišče prve stopnje je na podlagi povsem konkretnih okoliščin primera pravilno presodilo objektivno resnost grožnje, na katero je sklepalo iz vsebine grožnje, konteksta, v katerem je bila izrečena, ter odnosa med obdolžencem in oškodovanko. Zagovornik v pritožbi pravilno izpostavlja vrsto dvomov, ki ob pomanjkanju trdnih dokazov, kateri bi z vso gotovostjo ovrgli zagovor obdolženca, tudi po oceni višjega sodišča preprečujejo izdajo obsodilne sodbe in skladno z načelom in dubio pro reo narekujejo izrek oprostilne sodbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - pridobitev dodatne dokumentacije
Pritožba utemeljeno nasprotuje višini priznane nagrade za postavko za pridobivanje dodatne dokumentacije, saj je iz listinske dokumentacije razvidno, da je sodišče glede na obseg pridobljene dodatne dokumentacije napačno priznalo nagrado v višini 153,00 EUR.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - fikcija vročitve
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - subjektivna nevarnost - nevarnost za uveljavitev terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - konkretizacija trditev - domneva priznanja dejstev - neizkazanost pogoja
Dogovarjanje o obremenitvi nepremičnin z zastavno pravico ob dejstvu, da prva nasprotnica zavarovanja nima drugega premoženja, s katerim bi lahko plačala sporno terjatev, bi v določenih okoliščinah lahko predstavljalo subjektivno nevarnost za bodočo uveljavitev sporne denarne terjatve. Vendar pa predlagateljica takšnih okoliščin ni zatrjevala. Zgolj dejstvo, da bo nasprotnica (morda) nepremičnine obremenila, še ne pomeni, da predlagateljica ne bo mogla priti do poplačila svoje terjatve. Poleg tega so v konkretni zadevi ugotovljene tudi druge okoliščine, ki vplivajo na presojo, da pogoj subjektivne nevarnosti ni izpolnjen, in sicer, da se je nasprotnica s posojilodajalcem dogovarjala za odkup oziroma za posojilo ravno za poplačilo v tem sporu obravnavane terjatve in da je dolg delno že poravnala.
ZPP člen 335, 336. ZST-1 člen 18, 18/5, 34a, 34a/7.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - plačilni nalog - sklep o zavrnitvi ugovora - zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - podpis pritožbe - podpis vloge - pravica do pritožbe - ustavna pravica - presoja ustavnosti zakonske ureditve - zastopanje po odvetniku - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo sodne takse - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - rok za plačilo sodne takse
Nepopolno pritožbo sodišče stranki ne vrača v popravo, ampak pritožbo zavrže, če je bila stranka na to posledico opozorjena v pravnem pouku.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je dejstvo, da je toženec pritožbi priložil med drugim tri vloge, ki so podpisane (dve s strani odvetnice, ena s strani toženca), dovolj, da je zadostil zakonski zahtevi, da mora biti pritožba podpisana.
Sodna taksa za pravno sredstvo je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - višina denarne odškodnine - upravni postopek - sodni postopek - nastanek večje škode - vzročna zveza - nedokazanost - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - pravica do dostopa do sodišča - pravica do sodnega varstva
V sodnem postopku lahko pridobijo višjo odškodnino le tisti upravičenci, ki dokažejo večjo škodo, kot jim je bila priznana na podlagi ZPŠOIRSP. Ker tožnik ni izkazal posebnih okoliščin, ki bi ga ločevale od ostalih izbrisanih oseb, do višje odškodnine ni upravičen.
Tožnik je v upravnem postopku že dokazal, da ga je toženka nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Predmet tega postopka je vprašanje, kakšna škoda, ki je v vzročni zvezi z nezakonitim in nedopustnim ravnanjem države, mu je nastala in ali ta presega znesek že priznane pavšalne odškodnine po ZPŠOIRSP. Glede na časovno oddaljenost škodnega dogodka je dokazovanje nastale škode oziroma njene višine lahko oteženo. Tudi sicer je pravična odškodnina pravni standard, ki ga oblikuje sodna praksa glede na pomen prizadete dobrine in poseg v integriteto oškodovanca. Ta se je oblikovala skozi leta po uveljavitvi ZPŠOIRSP. V trenutku, ko je tožnik vložil tožbo (leta 2017), je bila skupna višina denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se lahko določi v sodnem postopku, celo omejena do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku, kasneje pa je bila ta omejitev odpravljena. Tožnikove tožbe zato ni mogoče šteti za očitno neutemeljeno.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - dedna izjava - odpoved dedovanju - izražena volja strank - dedni delež - videz nepristranskosti sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti - zastopanje po pooblaščencu - zloraba procesnih pravic - zavrženje predloga
Tehten razlog za delegacijo pristojnosti lahko predstavlja zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže zlasti v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Po ustaljeni sodni praksi predstavlja zaporedno vlaganje neutemeljenih pravnih sredstev zlorabo procesnih pravic. V konkretnem primeru je z zlorabo te procesne pravice poseženo v pravico do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja.
Dedna izjava mora izražati pravo voljo in resnično voljo dediča, dana pa mora biti v predpisani obliki. To pomeni, da mora dedič izjavo lastnoročno podpisati oziroma na zapuščinski obravnavi ustno podano izjavo podpisati s podpisom zapisnika. Delna ali pogojna odpoved je brez učinka in se ne upošteva. Šteje se, da odpovedi sploh ni bilo.
ZPP ne nalaga dolžnosti sodišču, da bi moralo seznanjati pravdne stranke s stališčem, da je dejansko stanje nesporno, temveč nalaga sodišču dolžnost, da po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, če je med strankama nesporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe brez naroka, kar pa je prvostopno sodišče v konkretnem primeru ugotovilo in pojasnilo v izpodbijani sodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070049
URS člen 29, 29/2.. KZ-1 člen 70a.. ZKP člen 371, 371/2, 496, 496/2.
varstveni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - neposredno zaslišanje izvedenca - kršitev pravice do obrambe - trajanje varnostnega ukrepa
V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da bi sodišče prve stopnje obrambi moralo dopustiti neposredno zaslišanje izvedenca, ker je izvedensko mnenje edini obremenilni dokaz, je poudariti, da po drugem odstavku 496. člena ZKP sodnik pred odločitvijo o podaljšanju ukrepa, po potrebi razpiše narok, o katerem obvesti državnega tožilca in zagovornika in zasliši storilca, če je to potrebno in če storilčevo stanje to dopušča. Glede na jasno in razumljivo določbo drugega odstavka 496. člena ZKP razpis naroka ni obvezen, temveč je odločitev o morebitni izvedbi naroka v pristojnosti izvenobravnavnega sodnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070094
ZVEtL-1 člen 3, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/3-2, 18, 19, 21, 21/2, 23, 23/4, 23/4-3, 23/4-4, 23/6, 24, 28, 28/1, 28/2, 28/3, 30, 30/1, 35, 35/1, 57, 59. SZ člen 116. ZNP člen 35, 35/1, 37. SPZ člen 105. ZPP člen 165, 165/1, 337, 337/1, 360, 360/1. ZNP-1 člen 216.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nastanek etažne lastnine - navidezna solastnina - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - posebni skupni del - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - površina stanovanja - različni podatki - sanitarije - dvigalo - odprta terasa - namembnost prostorov - možnost dostopa do prostorov - pritiklina - pomanjkljive trditve - nedovoljena pritožbena novota - uveljavljanje pravic v pravdi
Čeprav so se med postopkom vzpostavitve etažne lastnine večkrat pojavili različni podatki o izmerah površin posameznih oziroma posebnih skupnih delov stavbe, to od sodišča ni terjalo odprave neskladij med podatki in zagotovitve sprememb vpisov v katastru stavb. Postopek vzpostavitve etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju pravilnega obsega in površine delov stavbe. Spori o obsegu in površini delov se lahko rešujejo v pravdi.
Terasa na vrhu stavbe predstavlja splošni skupni del. Kot odprt prostor brez strehe in nekaterih stranic ni primerna za samostojno rabo. Poleg tega ni videti, da bi bila funkcionalno ali pravno vezana izključno na posamezne dele, temveč je dostop nanjo omogočen s skupnega stopnišča.
ZFPPIPP člen 305, 305/1, 305/2, 305/4, 305/4-1, 305/4-2, 308. ZPP člen 285.
stečajni postopek - ločitvena pravica - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi - tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo
Četrti odstavek 305. člena ZFPPIPP ne zahteva, da bi v primeru neustreznega pravočasnega oziroma prepoznega pravega zahtevka za uveljavitev prerekane ločitvene pravice v pravdi (kot se je oboje pripetilo v tožničinem primeru), avtomatično v celoti propadel tožnik, čigar pravočasna tožba je poleg navedenega obsegala tudi pravilen zahtevek za ugotovitev terjatve.
Že na splošno bi moralo veljati, da dolžnost sodišča, da izvaja materialno procesno vodstvo, vznikne šele, ko je bila predtem stranka dovolj skrbna pri izvrševanju svojega trditvenega in dokaznega bremena. Pri izjemoma potrebnem materialnem procesnem vodstvu pri tožbenih zahtevkih pa je ta pogoj nepogrešljiv.
podjemna pogodba - podjemnikove obveznosti - napake materiala - ugovor tožene stranke - pravočasna notifikacija - neizpolnitev obveznosti - predpravdno izvedensko mnenje - pripoznava dolga
V sodni praksi je namreč zavzeto stališče, da potrditev IOP na strani dolžnika vsebinsko pomeni zgolj potrditev prepisa iz poslovnih knjig upnika o stanju upnikovih terjatev do dolžnika in ne pomeni podlage, ki bi sama po sebi izražala jasno in nedvomno izjavo dolžnika, da priznava obstoj svojega dolga do upnika.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravno relevantnih navedb tožeče stranke v zvezi s pravočasno notifikacijo zatrjevanih napak. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da trditve o prepozni notifikaciji zatrjevanih napak niso relevantne za odločitev, saj gre v obravnavanem primeru za vprašanje neizpolnitve in ne za vprašanje izpolnitve z napakami. Predmet podjemne pogodbe je bil namreč odprava zamakanja, tožeča stranka te obveznosti ni izpolnila, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ne gre za izpolnitev z napakami temveč neizpolnitev. Tudi sicer, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni uveljavljala jamčevalnih zahtevkov, temveč ves čas zatrjevala, da tožeča stranka zamakanja ni odpravila in so bila njena dela nepotrebna.
Za kršitev materialnega predpisa gre, kadar gre za napačno razlago ali uporabo materialnega predpisa. Vendar slednje zadostuje le kot pritožbeni razlog, ne pa kot razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, saj se za uporabo tega izrednega pravnega sredstva zahteva očitna kršitev oziroma očitno napačna uporaba materialnega predpisa. Uporaba pojma "očitno" približa uporabo ali kršitev prava samovolji oziroma arbitrarni odločitvi.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - pravni interes (pravna korist) za tožbo - pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - pravni interes kot procesna predpostavka - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe
Namen pravde ni, da bi tožeča stranka z vložitvijo tožbe skrbela za pravice tožene stranke. Ta ima namreč na voljo različna pravna sredstva in postopke, da za zaščito svojih pravic in interesov poskrbi sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00071025
ZZK-1 člen 5, 79. ZPP člen 191, 191/2, 339, 339/2, 339/2-15. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
nepravdni postopek - postopek določitve nujne poti - predlog za določitev nujne poti - tožba za ugotovitev služnosti - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba spora v zemljiški knjigi - pogoji za zaznambo spora - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - sosporniki
Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da v postopku za določitev nujne poti ni možna izdaja začasne odredbe, s katero bi se začasno uredilo razmerje med udeleženci postopka. Argument, da ZNP-1 v zvezi s tem postopkom take možnosti izrecno ne določa, ne izključuje uporabe ZIZ. Drugi argument, ki ga podaja sodišče in se nanaša na spornost terjatve in obravnavanje spornih terjatev v pravdnem postopku, pa ni razumljiv. Pravilna je pritožbena ugotovitev, da se tudi v nepravdnem postopku za določitev nujne poti urejajo sporna razmerja. V nasprotnem primeru sodni postopek niti ne bi bil potreben.
Sprejemljivo je stališče v izpodbijanem sklepu, da je zatrjevana povezava med odložitvijo sodnega varstva in nastankom težko nadomestljive škode preveč splošna, da bi mogla utemeljevati izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče dodaja, da začasna odredba ne more pričeti učinkovati za nazaj. Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. člen ZZK-1). Sicer pa tudi ne drži, da je soglasje novega lastnika pogoj za njegovo udeležbo v tem postopku. V sodni praksi je utrjeno stališče, da določba ZPP, ki vstop novega udeleženca na pasivni strani pogojuje z njegovim soglasjem (drugi odstavek 191. člena), v nepravdnem postopku ni uporabljiva.
odločanje sodišča po prostem preudarku - pravica do izjavljanja - dokazni predlog - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Prosta presoja iz prvega odstavka 216. člena ZPP ni pooblastilo za arbitriranje.
Ni ustrezna utemeljitev, da je sodišče nekatere dokaze izvedlo, medtem ko je druge dokazne predloge „kot nepotrebne zavrnilo, saj je bilo pravno pomembno dejansko stanje dovolj razjasnjeno že na podlagi izvedenih dokazov“. Ta fraza je pomanjkljiva, saj četudi včasih drži, sama po sebi ne spada k dovoljenim izjemam od strankine pravice, da se izvede vsak dokaz, ki ga je predlagala. Nanje se je treba sklicevati pri zavrnitvi dokaznih predlogov. Odveč je tudi obrazložitev, da je sodišče „po tako izvedenem dokaznem postopku in na podlagi vestne in skrbne presoje vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha ...“ – to je treba storiti, ne zapisati.