TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka ter v IV. točki izreka v odločitvi o ugovornih stroških spremeni tako, da glasi:

„II. Ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi z dne 30. 3. 2023 se ugodi in se sklep o izvršbi VL 19599/2023 z dne 30. 3. 2023 razveljavi. O zahtevku in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.

III. Ugovoru dolžnice zoper sklep VL 19599/2023 z dne 16. 5. 2023 se ugodi in se navedeni sklep razveljavi. O ugovornih stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. “

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka v odločitvi o stroških predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku in ne na dolžniku. Če dokaze predlaga, pa pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora dokaznih sredstev. Ugovorna navedba dolžnice, da "upniku ne dolguje ničesar" po presoji pritožbenega sodišča predstavlja zanikanje obstoja obligacijskega razmerja med njo in upnikom, na podlagi katerega bi naj upniku dolgovala terjatev navedeno v predlogu za izvršbo. Nadaljnje ugovorne navedbe, ki se nanašajo na domnevno nasprotno terjatev dolžnice do upnika, ki jo bo uveljavljala z nasprotno tožbo, pa na zanikanje obstoja prvotnega razmerja (ki ga upnik zatrjuje v predlogu in na katerem temelji sklep o izvršbi), po presoji pritožbenega sodišča ne vplivajo, saj iz ugovornih navedb ni mogoče sklepati, da gre za medsebojne terjatve in obveznosti iz istega obligacijskega razmerja.