ugovor hipotekarnega dolžnika - prenehanje hipoteke - zastaranje terjatve
Obveznost hipotekarnega dolžnika preneha, če in ko preneha zavarovana terjatev, saj zastaviteljeva obveznost za tuj dolg ni odvisna od obstoja odgovornosti glavnega dolžnika za ta dolg, temveč od obstoja samega dolga. Ker je bilo zastaranje terjatve glavnega dolžnika s prijavo v stečajni postopek pretrgano in je takrat zastaralni rok začel teči znova, terjatev iz izvršilnega naslova še ni zastarala. Res doslej o zastaranju terjatve zoper zastavitelja ni bilo izrecne sodne prakse, oziroma se ta praksa nanaša le na poroka, vendar sta položaja poroka in zastavnega dolžnika (ki ni hkrati tudi glavni dolžnik) v bistvenem podobna. Oba odgovarjata za tuj dolg, odgovornost obeh je akcesorna, razlika je le v tem, da je odgovornost zastavnega dolžnika po višini omejena na zastavljeno nepremičnino.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZPP člen 2, 181, 274.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - dopustnost ugotovitvene tožbe - utemeljenost odpovednega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe na sodišču druge stopnje
Sodišče prve stopnje, ki je podrobno izvedlo dokaze o načinu izvajanja kontrole izdelkov pri toženki, je ugotovilo, da ni bilo mogoče, da bi tožnik lahko sam pokril vsa dela in naloge preveritve kakovosti s stoodstotnim nadzorom izdelkov in proizvodnega procesa, da na posameznih oddelkih proizvodnega procesa glede na način dela ni bilo stoodstotnega nadzora izdelkov, da toženka ni imela notranjih aktov, ki bi regulirali obseg kontroliranih proizvodov in kvaliteto, da tožnik ni imel odredbe, da pregleda čisto vsak izdelek, ter da je delovni proces pri toženki potekal tudi na način, da je tožnik pregledal prvi kos in naključne kose, nato pa so delavke na končni montaži neustrezne kose izločile, tožnik pa jih je pregledal upoštevajoč določene kriterije.
Če zahteva sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi le delodajalec, delavec pa vztraja pri reintegraciji in ne postavi tožbenega zahtevka za plačilo denarnega povračila za primer odločitve po 118. členu ZDR-1, sodišče nima podlage za to, da bi samo, po uradni dolžnosti prisodilo delavcu to denarno povračilo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - rok za dopolnitev tožbe - opozorilo na posledice zamude roka - prepozna dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Pritožnik ne trdi, da mu sklep z dne 23. 3. 2023 ne bi bil vročen niti da na posledice nepravočasne dopolnitve tožbe ne bi bil opozorjen. Trdi le, da je bil prepričan, da je dopolnitev tožbe oddal znotraj v sklepu določenega 15 dnevnega roka, vendar ne navede nobenega opravičljivega razloga za zatrjevano zmoto. Pritožnikovi trditvi, da je za zamudo zvedel šele ob prejemu sklepa o zavrženju tožbe, tako ni mogoče slediti.
nasilje v družini - zastaranje kazenskega pregona - kršitev kazenskega zakona - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznih predlogov
Izrek je dovolj jasno in razumljivo koncipiran z navajanjem, da je v navedenem časovnem okviru obtoženec skoraj vsak mesec fizično napadal oškodovanko na način kot izhaja iz opisanih ravnanj, izvajal psihično nasilje z ravnanji, ki so prav tako opisana, v nadaljevanju izreka pa so posamični dogodki, kot jih navaja pritožnica, še posebej konkretizirani. Tako konkretizirani dogodki v ničemer ne vplivajo na sicer opisano fizično in psihično nasilje izvajano približno enkrat na mesec.
Pri preizkusu izpodbijane sodbe v okviru določbe prvega odstavka 383. člena ZKP pa je višje sodišče ugotovilo, da je bil v obtoženčevo škodo prekršen kazenski zakon, ko prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, da je nastopilo zastaranje kazenskega pregona za obtoženčeva ravnanja do 1. 5. 2014. V navedenem je zato prepoznalo kršitev kazenskega zakona po 3. točki 372. člena ZKP. Za kaznivo dejanje nasilje v družini je v zakonu predpisana kazen zapora do petih let, kar upoštevaje določbo 4. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1, ki predpisuje zastaranja kazenskega pregona v desetih letih od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, privede do ugotovitve, da so zastarala obtožencu očitana ravnanja od 1. 11. 2008 do 21. 9. 2013 (upoštevaje desetletni zastaralni rok šteto od datuma odločitve na višjem sodišču). Iz opisa obtožencu očitanega kaznivega dejanja je izrecno izhajalo še, da je bilo iz navedenega očitka izvzeto obdobje od 22. 9. 2013 do 30. 4. 2014. To pomeni, da je bil že v času izrečene prvostopenjske sodbe del obtožencu očitanih izvršitvenih ravnanj navedenega kaznivega dejanja zastaran, zato je višje sodišče časovni okvir izvršitve kaznivega dejanja opredelilo s časovnim obdobjem od 1. 5. 2014 do junija 2019, tako da v navedenem časovnem okviru niso obsežena ravnanja, ki so že zastarala.
stroški postopka - odvetniške storitve - sodba na podlagi pripoznave - odvetniška tarifa - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - prva pripravljalna vloga - odmera stroškov - pravilnost odmere
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da gre pri vlogi tožnikov z dne 3. 7. 2023 za dokazni predlog in drugo vlogo po tar. št. 20/4 OT in ne za prvo pripravljalno vlogo po tar. št. 20/1, saj sta se tožnika v tej vlogi, ki sta jo vložila po izdani sodbi na podlagi pripoznave, opredelila le glede stroškov postopka (ki so stranka in ne glavna terjatev) v zvezi s toženkino izjavo glede pripoznave tožbenega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pooblaščencu tožnikov za stroške sestave te vloge z dne 3. 7. 2023 pravilno priznalo 50 točk (od priglašenih 300 točk).
Utemeljena pa je pritožba tožnikov, da bi sodišče prve stopnje pooblaščencu tožnikov za sestavo tožbe moralo priznati priglašenih 300 točk in ne 200 točk, saj je v konkretnem primeru spor potekal zaradi ugotovitve ugotovitve obstoja stvarne služnostne pravice in glede na tar. št. 19/2 OT pripada tožnikoma za sestavo tožbe v sporih o osebnih in stvarnih služnostih 300 točk.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070783
ZKP člen 371,371/1,371/1-4. KZ-1 člen 196,196/1.
kazenska sankcija - odločba o kazenski sankciji
Minimaliziranje obdolženčevega pravno nevzdržnega ravnanja skozi obdobje več kot enega leta, v razmerju do večih oškodovanih ter poskus zaobida neizpodbitnega dejstva njegove predkaznovanosti, kot to poskuša zagovornik v okviru zavzemanja za milejše kaznovanje, je neresno in neprepričljivo. Zgolj posplošeno pritožbeno sklicevanje na "ustaljeno sodno prakso" pravnih in dejanskih zaključkov, kot jih je sprejelo prvostopenjsko sodišče, prav tako ne more omajati, kaj šele ovreči. Tozadevno pritožbeno sodišče opozarja, da je vsaka primerjava z drugimi kazenskimi zadevami oziroma postopki povsem brez teže, saj je sleherna zadeva zase kompleksna, s povsem drugačnimi objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami, dejstvi in življenjskimi situacijami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00072607
OZ člen 102, 102/2, 336, 336/1, 346, 378, 378/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) člen 116. ZFPPIPP člen 267, 267/1.
izgradnja komunalne infrastrukture - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova - končni obračun - dospelost terjatve iz končnega obračuna - ugovor neizpolnjene pogodbe - gradbene uzance - začetek teka jamčevalnega roka - ugovor zastaranja - splošni petletni zastaralni rok - kdaj začne zastaranje teči - začetek teka zastaranja - nedovoljena pritožbena novota - določnost ugovora sočasne izpolnitve - obrestni zahtevek
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da so šele s tožničino pripravljenostjo, da izpolni svojo obveznost izročitve bremen prostih nepremičnin, prenehali učinki toženkinega ugovora neizpolnjene pogodbe in je nastopila njena zamuda. Ugovor sočasne izpolnitve namreč odlaga nastop zamude. Pri tem velja, da v primeru, ko si nasproti stojita vzajemno neizpolnjeni terjatvi, ne more zastaranje teči zgolj na eni strani. To v obravnavanem primeru pomeni, da vse dokler je obstajala sodno iztožljiva obveznost tožnice, da toženki izroči bremen prosti nepremičnini, ni moglo zastarati niti njeno nasprotno sodnovarstveno upravičenje za uveljavljanje plačila zneska, ki ji ga je po Urbanistični pogodbi dolgovala toženka. V konkretnem primeru je torej zastaranje lahko začelo teči šele z naslednjim dnem, ko je tožnica izkazala pripravljenost izpolniti svojo terjatev.
Pritožba utemeljeno opozarja, da upnik predloga za zavarovanje ni umaknil glede zakonskih zamudnih obresti od nezastaranih glavnic, saj to iz upnikove vloge z dne 29. 11. 2021 (in prav tako ne iz nadaljnjih spisovnih podatkov) ne izhaja. Sodišče prve stopnje je glede umika predloga za zavarovanje v tem delu napačno tolmačilo navedbe upnika, zaradi česar je zmotno ugotovilo dejansko stanje in tako ugovoru dolžnika neutemeljeno ugodilo oziroma sklep o zavarovanju napačno razveljavilo.
Sodišče prve stopnje bi pooblaščencu tožnikov za sestavo tožbe moralo priznati priglašenih 300 točk in ne 200 točk, saj je v konkretnem primeru spor potekal zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnostne pravice in glede na 2. točko tar. št. 19 OT pripada tožnikoma za sestavo tožbe v sporih o osebnih in stvarnih služnostih 300 točk.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi - neizbrani kandidat
Nepravilno je stališče tožnice, da ima kot edina prijavljena kandidatka na prosto delovno mesto v primeru odločitve delodajalca, da z njo ne sklene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zdravnice, za katerega izpolnjuje vse pogoje, poleg odškodninskega na voljo tudi zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je skladno z določbo petega odstavka 200. člena ZDR-1 sodno varstvo neizbranemu kandidatu pred pristojnim sodiščem dopustno le v primeru, če ta meni, da mu je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije.
ZIZ člen 15, 29.b. ZPP člen 142, 142/3, 149, 154, 154/1, 165, 165/1, 224, 224/1, 224/4, 365, 365-2, 366.
izvršba - verodostojna listina - zakonska fikcija vročitve - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - osebno vročanje - zanikanje prejema - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - izpodbijanje zakonske domneve - vročanje sodnih pisanj - ugovor se šteje za umaknjen - sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - dokazovanje plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme
Dolžnik zgolj s posplošenimi in dokazno nepodprtimi navedbami, da ni prejel nobene pošte za plačilo sodne takse in da še nima uradnega naslova oziroma je v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja za objekt, v katerem stanuje, domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne more izpodbiti. Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse. Vročilnico kot dokaz o pravilni vročitvi pošiljke je mogoče ovreči le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Prav tako dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o kasnejšem plačilu sodne takse. Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in kasnejše plačilo sodne takse posledic domneve umika ne more več odpraviti, iz podatkov v spisu pa izhaja, da je bil dolžnik v plačilnem nalogu na posledice neplačila sodne takse v določenem roku izrecno opozorjen.
ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/2. ZPP člen 7, 8, 212.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojak - zadostna trditvena podlaga - dokazna ocena - narava dela - delna razveljavitev sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o višini odškodnine izhajalo iz zmotnega stališča, da ni pomembno, koliko ur dela je tožnik opravil na dan, ko naj bi bil prost, oziroma da mu za vsak posamezen dan pripada odškodnina v vrednosti osmih ur dela.
Le okoliščina, da je tožena stranka po ustanovitvi sprejela obveznost, ki je sicer nastala že pred njeno ustanovitvijo, sama po sebi ne pomeni sklepanja poslov v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Iz določila 477. člena ZGD-1, ki se nanaša na plačilo ustanovitvenih stroškov v družbi z omejeno odgovornostjo, ne izhaja, da bi bilo plačilo stroškov ustanovitve družbe družbenikom prepovedano in niti, da bi moralo biti takšno plačilo predvideno v družbeni pogodbi.
V kolikor je zakoniti zastopnik tožene stranke sklenil pogodbo s tožečo stranko za plačilo stroškov, povezanih z ustanovitvijo družbe, brez ustreznega sklepa družbenikov (preko svojih pooblastil), to samo po sebi na veljavnost sklenjene pogodbe ne vpliva. Tožena stranka namreč ni dolžna preverjati, ali ima zakoniti zastopnik vsa pooblastila oziroma ustrezne podlage (sklep družbenikov) za sklenitev takšne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00070050
ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 274, 274/1.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - obstoj pravnega interesa - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Pri kreditih v tuji valuti gre ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj.
Krediti v tuji valuti niso nepošteni niti nedovoljeni, vendar pa lahko neustrezna pojasnila glede potencialno neomejenega predmeta obveznosti pri taki pogodbi vzpostavijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
Banka je v okviru korektno izpolnjene pojasnilne dolžnosti dolžna potrošniku posredovati tudi informacije o možnosti uresničitve t. i. »črnega scenarija« (kako bi na obroke za odplačilo kredita vplivalo zelo veliko znižanje potrošnikove domače valute ter zvišanje tuje obrestne mere).
Ni ključno, ali je toženka lahko predvidevala natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidevala, da se tveganje, ki sta ga prevzela tožnika, dolgoročno ne bo (nikoli in nikdar) realiziralo v njuno škodo.
Ker toženka s pojasnili, kakršna je podala tožnikoma pred sklenitvijo kreditne pogodbe, ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, in ker tudi ne obstoje nobene izjemne dejanske okoliščine na strani tožnikov, sledi materialnopravni zaključek, da je toženka kršila zahtevo dobre vere oziroma načelo vestnosti in poštenja, to pa zadostuje za ugotovitev o nepoštenosti pogodbenega pogoja ter posledično za ugotovitev ničnosti spornih kreditnih pogodb.
Tožnika nimata pravnega interesa za tožbo s katero bi zahtevala, da sta nekaj dolžna plačati toženi stranki: če ji hočeta plačati določen znesek, lahko namreč to naredita tudi brez tožbe. Namen pravde ni, da bi tožeča stranka z vložitvijo tožbe skrbela za pravice tožene stranke.
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 58, 58/3. ZPP člen 365-3. SPZ člen 32, 35.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - motenje posesti - drsna vrata - preprečevanje prehoda s postavitvijo ograje - posestno varstvo - postavitev vrat na služnostno pot - motilno dejanje
Zgolj postavitev drsnih vrat, ki se ročno brez težav kadarkoli odprejo ter je skoznje omogočena vožnja, sama po sebi še ne predstavlja takšne obremenitve upnika, da bi bil ta upravičen do posestnega varstva, saj upnik kljub dolžnikovim ugovornim navedbam ni konkretizirano zatrjeval, da prehod skozi ta vrata ne bi bil možen ali bi bil otežen.
ZPP člen 86, 86/1, 124, 124/4, 125a, 125a/4, 289, 289/2, 291, 291/2, 291/3, 291/4, 302, 302/3, 303, 321, 321/1, 321/4, 323, 323/2, 323/4. ZS člen 61, 61/1. Sodni red (2016) člen 158. ZDSS-1 člen 36. ZDR-1 člen 35, 45, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nošenje mask - snemanje glavne obravnave - vodenje glavne obravnave - prepis zvočnega posnetka - izdaja sodbe
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženka za sprejem aktov – navodila, s katerim je bilo obvezno nošenje mask – ni imela podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalka dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska obveznost glede na 45. člen ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1; spoštovanje in izvajanje predpisov ter ukrepov o varnosti in zdravju pri delu je zakonska obveznost delavca (35. člen ZDR-1). Izdano navodilo glede mask ni pomenilo, da bi se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili, niti enostranskega določanja obveznosti iz delovnega razmerja s strani delodajalca, da bi se zahtevala sprememba obstoječe pogodbe o zaposlitvi, kot to neutemeljeno navaja tožnik v pritožbi.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075256
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 38, 39. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZKP člen 22.
poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - svoboda novinarskega izražanja - pravica do zasebnosti - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - kršitev osebnostnih pravic - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - objava v medijih - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Sodišče prve stopnje je dejstvo, da obtožnica v času objave zgoraj navedenih člankov še ni bila pravnomočna, upoštevalo, ko je tehtalo med posegom v osebnostne pravice tožeče stranke ter posegom v pravico do svobode izražanje in v povezavi z njo do pravice javnosti do obveščenosti. Ker se zavrnjeni del predlagane začasne odredbe nanaša na prepoved objavljanja podatkov in fotografij tožeče stranke za vnaprej, ko je obtožnica že postala pravnomočna in je utemeljenost suma storitve očitanih kaznivih dejanj izkazana, pa je navedeno dejstvo utemeljeno upoštevalo kot relevantno za presojo sorazmernosti posega v ustavne pravice tožeče stranke iz 34., 35. in 38. člena Ustave.
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je prepoved objave podatkov in fotografij, na katero meri predlagana začasna odredba v zavrnilnem delu, tudi sicer preobsežna, in bi zato predstavljala prevelik poseg v pravico tožene stranke do svobode izražanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00070449
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. OZ člen 86, 86/1.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - slaba vera banke - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - Direktiva Sveta 93/13/EGS - novejša sodna praksa SEU - sodna praksa Vrhovnega sodišča - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v točki 44 obrazložitve sodbe pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni uspela z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da je v konkretnem primeru opravila pojasnilno dolžnost v luči predstavljenih kriterijev SEU. Podpis izjave o prevzemu valutnega tveganja ob najemu kredita v tuji valuti za izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo, da je SEU v svojih odločbah zavzelo stališče, da mora biti potrošnik obveščen, da prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda težko nosil in pravilno zaključilo, da pojasnilna dolžnost ni bila ustrezno opravljena. Pritožbeno sodišče pa se ne strinja s pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni ravnala v nasprotju z dobro vero. V skladu s stališčem najnovejše sodne prakse VSRS, ki je sledilo stališčem SEU ob razlagi Direktive 93/13, gre pri kreditih v tuji valuti ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj.
Ni dovolj, da se potrošnik zaveda, da se valutni tečaj lahko (abstraktno, nedoločno) spremeni, temveč mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj, zlasti na dolgi rok, lahko znatno (močno, pomembno) spremeni, kar ima lahko zanj tudi znatne negativne ekonomske posledice.
Prisojeni znesek v višini treh plač tožnice, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, je glede na kriterije, določene v drugem odstavku 118. člena ZDR-1 pretiran in si toženka v pritožbi utemeljeno prizadeva za njegovo znižanje.
taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč
Po tretjem odstavku 10. člena ZST-1 je plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Predmetno določilo, ki je bilo dopolnjeno z novelo ZST-1D in je pričelo veljati 12. 1. 2022, torej določa, da je stranka, kateri je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, že po samem zakonu oproščena plačila sodnih taks v istem postopku in ji ni potrebno posebej zaprošati za taksno oprostitev.