skupno starševstvo - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - konfliktnost med starši - izvajanje stikov - stiki v času otroških počitnic - odklanjanje stikov s strani otroka - neformalen razgovor z otrokom - največja korist otroka - zagotovljeni bivanjski pogoji
Pritožbeno sodišče ureditev dopolnjuje tako, da ima hči enkrat mesečno možnost odkloniti stik, s čimer se dodatno spoštuje njeno osebno stališče in sliši njen glas.
Glede na starost otroka ni odločilno, da imata starša težave s komunikacijo, saj lahko pri urejanju običajnih vprašanj iz dnevnega življenja sodeluje tudi sin.
ZPP člen 337, 337/1. ZDR-1 člen 137, 138, 138/1, 138/2.
nadomestilo plače za čas čakanja na delo - nedovoljena pritožbena novota
Kadar delavec dela ne more opravljati, hkrati pa niso izpolnjeni pogoji po določbi 138. člena ZDR-1, je delodajalec dolžan delavcu za čas, ko dela ne opravlja - pa razlogi za to niso nastali na strani delavca - izplačevati polno nadomestilo plače po določbi 137. člena ZDR-1.
Le okoliščina, da je tožena stranka po ustanovitvi sprejela obveznost, ki je sicer nastala že pred njeno ustanovitvijo, sama po sebi ne pomeni sklepanja poslov v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Iz določila 477. člena ZGD-1, ki se nanaša na plačilo ustanovitvenih stroškov v družbi z omejeno odgovornostjo, ne izhaja, da bi bilo plačilo stroškov ustanovitve družbe družbenikom prepovedano in niti, da bi moralo biti takšno plačilo predvideno v družbeni pogodbi.
V kolikor je zakoniti zastopnik tožene stranke sklenil pogodbo s tožečo stranko za plačilo stroškov, povezanih z ustanovitvijo družbe, brez ustreznega sklepa družbenikov (preko svojih pooblastil), to samo po sebi na veljavnost sklenjene pogodbe ne vpliva. Tožena stranka namreč ni dolžna preverjati, ali ima zakoniti zastopnik vsa pooblastila oziroma ustrezne podlage (sklep družbenikov) za sklenitev takšne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070247
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
spor zaradi motenja posesti - regulacijska začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - namen regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop - sodna praksa - predpostavke - nastanek težko nadomestljive škode - trditvena podlaga - pavšalne navedbe - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
V sodni praksi je enotno stališče, da velja pri izdaji regulacijskih začasnih odredb restriktivni pristop. Namen te vrste začasnih odredb ni v zavarovanju kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
ZPP člen 86, 86/1, 124, 124/4, 125a, 125a/4, 289, 289/2, 291, 291/2, 291/3, 291/4, 302, 302/3, 303, 321, 321/1, 321/4, 323, 323/2, 323/4. ZS člen 61, 61/1. Sodni red (2016) člen 158. ZDSS-1 člen 36. ZDR-1 člen 35, 45, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nošenje mask - snemanje glavne obravnave - vodenje glavne obravnave - prepis zvočnega posnetka - izdaja sodbe
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženka za sprejem aktov – navodila, s katerim je bilo obvezno nošenje mask – ni imela podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalka dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska obveznost glede na 45. člen ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1; spoštovanje in izvajanje predpisov ter ukrepov o varnosti in zdravju pri delu je zakonska obveznost delavca (35. člen ZDR-1). Izdano navodilo glede mask ni pomenilo, da bi se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili, niti enostranskega določanja obveznosti iz delovnega razmerja s strani delodajalca, da bi se zahtevala sprememba obstoječe pogodbe o zaposlitvi, kot to neutemeljeno navaja tožnik v pritožbi.
sodna poravnava - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - odklanjanje stikov s strani otroka - fizično nasilje - vložitev kazenske ovadbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ureditev stikov - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - neformalni razgovor - seznanitev staršev z vsebino razgovora - pravica do izjave
Mnenja in poročila CSD imajo v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo. Mnenje CSD ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, procesni položaj CSD je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca. Pritožba zato ne more uspeti s posplošenimi pritožbenimi trditvami, da je mnenje CSD nestrokovno (na primer stališča CSD glede vzgojnih pristopov). Glede pritožbenih trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo zaradi pripomb nasprotne udeleženke zahtevati dopolnitev mnenja CSD, pritožbeno sodišče odgovarja, da je glede na naravo postopka izdaje začasne odredbe in nižji dokazni standard mnenje CSD z dne 16. 5. 2023 tudi brez zahtevanih dopolnitev v povezavi z drugimi dokazi predstavljalo sodišču prve stopnje zadostno podlago za izdajo začasne odredbe. V njem ni nobenih nelogičnosti in pomanjkljivosti, ki bi to onemogočale.
Načela največje koristi otroka ni mogoče presojati brez upoštevanja mnenja otroka, ki je dovolj star in zrel, da lahko uresničuje svojo pravico do izjave o tem, ali želi imeti stike z drugim staršem ali ne oziroma kakšne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00070050
ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 274, 274/1.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - obstoj pravnega interesa - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Pri kreditih v tuji valuti gre ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj.
Krediti v tuji valuti niso nepošteni niti nedovoljeni, vendar pa lahko neustrezna pojasnila glede potencialno neomejenega predmeta obveznosti pri taki pogodbi vzpostavijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
Banka je v okviru korektno izpolnjene pojasnilne dolžnosti dolžna potrošniku posredovati tudi informacije o možnosti uresničitve t. i. »črnega scenarija« (kako bi na obroke za odplačilo kredita vplivalo zelo veliko znižanje potrošnikove domače valute ter zvišanje tuje obrestne mere).
Ni ključno, ali je toženka lahko predvidevala natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidevala, da se tveganje, ki sta ga prevzela tožnika, dolgoročno ne bo (nikoli in nikdar) realiziralo v njuno škodo.
Ker toženka s pojasnili, kakršna je podala tožnikoma pred sklenitvijo kreditne pogodbe, ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, in ker tudi ne obstoje nobene izjemne dejanske okoliščine na strani tožnikov, sledi materialnopravni zaključek, da je toženka kršila zahtevo dobre vere oziroma načelo vestnosti in poštenja, to pa zadostuje za ugotovitev o nepoštenosti pogodbenega pogoja ter posledično za ugotovitev ničnosti spornih kreditnih pogodb.
Tožnika nimata pravnega interesa za tožbo s katero bi zahtevala, da sta nekaj dolžna plačati toženi stranki: če ji hočeta plačati določen znesek, lahko namreč to naredita tudi brez tožbe. Namen pravde ni, da bi tožeča stranka z vložitvijo tožbe skrbela za pravice tožene stranke.
SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/1. OZ člen 190, 190/1, 198.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da toženca uporabljata 9/20 solastni delež tožnice kot nedobroverna posestnika, torej tujo stvar brez pravne podlage v svojo korist in sta za to uporabo obogatena, tožnica, ki je izključena iz uporabe solastne stvari, pa je prikrajšana.
ugovor hipotekarnega dolžnika - prenehanje hipoteke - zastaranje terjatve
Obveznost hipotekarnega dolžnika preneha, če in ko preneha zavarovana terjatev, saj zastaviteljeva obveznost za tuj dolg ni odvisna od obstoja odgovornosti glavnega dolžnika za ta dolg, temveč od obstoja samega dolga. Ker je bilo zastaranje terjatve glavnega dolžnika s prijavo v stečajni postopek pretrgano in je takrat zastaralni rok začel teči znova, terjatev iz izvršilnega naslova še ni zastarala. Res doslej o zastaranju terjatve zoper zastavitelja ni bilo izrecne sodne prakse, oziroma se ta praksa nanaša le na poroka, vendar sta položaja poroka in zastavnega dolžnika (ki ni hkrati tudi glavni dolžnik) v bistvenem podobna. Oba odgovarjata za tuj dolg, odgovornost obeh je akcesorna, razlika je le v tem, da je odgovornost zastavnega dolžnika po višini omejena na zastavljeno nepremičnino.
pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku
Ker je bil objavljen sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku zoper toženko, je prenehal razlog za prekinitev postopka v tem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje.
priposestvovanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - sprememba zakona
Stvarna služnost se s priposestvovanjem pridobi na podlagi samega zakona (na originaren način), ko so izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za njeno pridobitev.
Ker SPZ (v 266. členu) določa, da če so stvarne pravice bile pridobljene že pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon, opredelitev vsebine stvarne služnosti po SPZ in ZTLR pa je enaka, je tudi pravilno pojasnilo, da v času ZTLR pridobljena stvarna služnost v enaki vsebini ostaja v veljavi.
Odločitev, ki jo je sodišče sprejelo, je bila v času sojenja na prvi stopnji skladna s prevladujočo sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je v več odločbah navedlo vsebinsko zelo podobne argumente kot sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Vendar pa se je sodna praksa od takrat pomembno spremenila.
Sodišče je nepravilno presojalo ugotovljeno dejansko stanje, da je bila pojasnilna dolžnost v danem primeru opravljena ustrezno. Potrošniki morajo biti seznanjeni s strani banke tako, da poleg uvida v osnovno delovanje kreditiranja v tuji valuti, ki ima za njih določeno korist, takšno kreditiranje lahko zanje pomeni tudi znatne negativne finančne posledice, celo takšne, ki jih bodo morda težko nosili. Pri tem je treba upoštevati dolgoročnost posojila in potrebna pojasnila o tveganjih potrošnika v primeru velikega znižanja vrednosti valute.
Ni dovolj, da se potrošnik zaveda, da se valutni tečaj lahko spremeni, temveč mu je treba jasno povedati, da se tečaj, zlasti na dolgi rok, lahko znatno (močno, pomembno) spremeni, kar ima lahko zanj tudi znatne negativne ekonomske posledice
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00070449
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. OZ člen 86, 86/1.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - slaba vera banke - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - Direktiva Sveta 93/13/EGS - novejša sodna praksa SEU - sodna praksa Vrhovnega sodišča - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v točki 44 obrazložitve sodbe pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni uspela z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da je v konkretnem primeru opravila pojasnilno dolžnost v luči predstavljenih kriterijev SEU. Podpis izjave o prevzemu valutnega tveganja ob najemu kredita v tuji valuti za izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo, da je SEU v svojih odločbah zavzelo stališče, da mora biti potrošnik obveščen, da prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda težko nosil in pravilno zaključilo, da pojasnilna dolžnost ni bila ustrezno opravljena. Pritožbeno sodišče pa se ne strinja s pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni ravnala v nasprotju z dobro vero. V skladu s stališčem najnovejše sodne prakse VSRS, ki je sledilo stališčem SEU ob razlagi Direktive 93/13, gre pri kreditih v tuji valuti ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj.
Ni dovolj, da se potrošnik zaveda, da se valutni tečaj lahko (abstraktno, nedoločno) spremeni, temveč mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj, zlasti na dolgi rok, lahko znatno (močno, pomembno) spremeni, kar ima lahko zanj tudi znatne negativne ekonomske posledice.
V tem sporu prisojena reparacija se ne more upoštevati kot pravica, ki jo je tožnica uveljavila za čas do prenehanja delovnega razmerja, saj gre za obveznost toženke, ki je posledica nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Toženka je dolžna tožnici za čas od nezakonitega prenehanja do sodne razveze vzpostaviti stanje skladno s pogodbo o zaposlitvi. Dosojeni znesek denarnega povračila je zato prenizek. Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da je bila tožnica ves čas zaposlena pri toženki, ki je bila njen edini delodajalec in da se ji je zdravstveno stanje v tem času toliko poslabšalo, da ima sedaj status invalida III. kategorije in je težje zaposljiva, kot tudi ne dejstva, da ni bila upravičena do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti zaradi nezakonitega ravnanja toženke. Tako je po stališču pritožbenega sodišča pravično denarno povračilo v višini 16-kratnika tožničine povprečne plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00072607
OZ člen 102, 102/2, 336, 336/1, 346, 378, 378/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) člen 116. ZFPPIPP člen 267, 267/1.
izgradnja komunalne infrastrukture - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova - končni obračun - dospelost terjatve iz končnega obračuna - ugovor neizpolnjene pogodbe - gradbene uzance - začetek teka jamčevalnega roka - ugovor zastaranja - splošni petletni zastaralni rok - kdaj začne zastaranje teči - začetek teka zastaranja - nedovoljena pritožbena novota - določnost ugovora sočasne izpolnitve - obrestni zahtevek
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da so šele s tožničino pripravljenostjo, da izpolni svojo obveznost izročitve bremen prostih nepremičnin, prenehali učinki toženkinega ugovora neizpolnjene pogodbe in je nastopila njena zamuda. Ugovor sočasne izpolnitve namreč odlaga nastop zamude. Pri tem velja, da v primeru, ko si nasproti stojita vzajemno neizpolnjeni terjatvi, ne more zastaranje teči zgolj na eni strani. To v obravnavanem primeru pomeni, da vse dokler je obstajala sodno iztožljiva obveznost tožnice, da toženki izroči bremen prosti nepremičnini, ni moglo zastarati niti njeno nasprotno sodnovarstveno upravičenje za uveljavljanje plačila zneska, ki ji ga je po Urbanistični pogodbi dolgovala toženka. V konkretnem primeru je torej zastaranje lahko začelo teči šele z naslednjim dnem, ko je tožnica izkazala pripravljenost izpolniti svojo terjatev.
Prisojeni znesek v višini treh plač tožnice, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, je glede na kriterije, določene v drugem odstavku 118. člena ZDR-1 pretiran in si toženka v pritožbi utemeljeno prizadeva za njegovo znižanje.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi - neizbrani kandidat
Nepravilno je stališče tožnice, da ima kot edina prijavljena kandidatka na prosto delovno mesto v primeru odločitve delodajalca, da z njo ne sklene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zdravnice, za katerega izpolnjuje vse pogoje, poleg odškodninskega na voljo tudi zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je skladno z določbo petega odstavka 200. člena ZDR-1 sodno varstvo neizbranemu kandidatu pred pristojnim sodiščem dopustno le v primeru, če ta meni, da mu je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije.
spor iz družinskih razmerij - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - preprečevanje stikov - ureditev stikov med starši in otrokom - nadzorovani stiki - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - največja korist otroka - spremenjene okoliščine - izvedensko mnenje
Glede na družinsko situacijo in poročila CSD o nadzorovanih stikih, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča taka kombinacija v korist otroka. Čeprav so (tudi) nadzorovani stiki (kar je bila sicer običajna praksa v primeru nenadzorovanih stikov, ki so bili določeni ob sobotah) pogosto odpadli iz neutemeljenih razlogov na strani nasprotne udeleženke, pa kombinacija nadzorovanih in nenadzorovanih stikov zagotavlja več možnosti, da se bodo stiki izvedli, ker glede na pretekle izkušnje obstaja večja verjetnost, da bo nasprotna udeleženka otroka na nadzorovani stik pripeljala.
ugovor krajevne nepristojnosti - krajevna pristojnost - odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti
Pritrditi je potrebno razlogom izpodbijanega sklepa, da je okrajno sodišče odločilo o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti (na podlagi prvega odstavka 436. člena v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZKP), ki je bil po pritožbi razveljavljen s sklepom višjega sodišča, saj se od izdaje sodbe o kaznovalnem nalogu okrajno sodišče ne more več po uradni dolžnosti razglasiti za krajevno nepristojno, medtem, ko je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločilo o obdolženčevem ugovoru krajevne nepristojnosti, katerega je podal ob ugovoru zoper sodbo o kaznovalnem nalogu (na podlagi 441. člena ZKP). Ugovor krajevne nepristojnosti po 441. členu ZKP pa se sme podati do začetka glavne obravnave.
Kljub razveljavitvi sklepa okrajnega sodišča (s katerim se je po uradni dolžnosti razglasilo za krajevno nepristojno) zaradi ustalitve krajevne pristojnosti z izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu, mora sodišče upoštevati četrti odstavek 445.č člena ZKP, ki določa, da se po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu postopek nadaljuje po določbah 439 do 443.a člena ZKP. Navedena določba zajema tudi 441. člen ZKP, ki določa, da se ugovor krajevne nepristojnosti sme podati do začetka glavne obravnave, ki pa v predmetni zadevi še ni razpisana.
Ne glede na to, ali ima dolžnik na naslovu rubeža nabiralnik, je na njem znan in se ni odselil, to ne vpliva na pravilnost višine odmerjene nagrade. Dolžnik ne zatrjuje, da bi imel v teh prostorih oziroma na naslovu premičnine, ki bi jih izvršitelj lahko zarubil in da bi imel interes, da izvršitelj to stori, ker bi s prodajo premičnin poplačal upnika. Kot odločilno dolžnik v pritožbi priznava, da nima premičnin oziroma opreme, da jo je prodal pred leti v namen poplačila terjatev, da ne razpolaga s premičninami, ki bi bile kaj vredne, kar naj bi ugotovil izvršitelj za drugega upnika, da ni rubljivih premičnin. Če dolžnik nima rubljivih stvari, je po četrtem odstavku tar. št. 1 Pravilnika izvršitelj upravičen do iste nagrade v višini 25 % plačila po tej tarifni številki.