ZOR člen 155, 185, 188, 188/1, 188/2, 200. ZPP (1977) člen 172, 173, 174, 175, 176, 177, 178, 333, 333/2.
povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina - telesne poškodbe in okvara zdravja - odškodnina v obliki denarne rente - izgubljeni zaslužek - povrnitev negmotne škode - pravnomočno razsojena stvar
Ker so bili epileptični napadi že podani ob prvem sojenju, sedaj niso nova škoda in ker je sodišče prve stopnje v svoji sodbi ugotovilo, da epilepsija ni posledica prometne nezgode, tožnik pa je s tem očitno soglašal, saj se zaradi nepremoženjske škode ni pritožil, je sodba v tem delu postala pravnomočna. O tožnikovem zahtevku je bilo tedaj že pravnomočno razsojeno in ker ta odločitev veže sodišče in stranke, sta sodišči pravilno uporabili določilo drugega odstavka 333. člena ZPP in v tem delu tožbo zavrgli oz. potrdili sklep.
Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, ki se v primeru izgube zaslužka izračuna tako, da se od tega, kar bi oškodovanec v določenem obdobju zaslužil, odšteje tisto, kar je dejansko zaslužil.
Renta je odškodnina v denarni obliki, katere skupni znesek ni znan in se plačuje periodično, v vnaprej določenih zneskih. V poštev pride tedaj, ko je škoda bodoča in trajna in je ni mogoče izračunati vnaprej, ker ni gotovosti koliko časa bo trajala in kako se bodo spreminjale razmere: če se škoda zmanjša, se zmanjša tudi renta, če se poveča, se poveča tudi renta. Seveda pa mora obstajati gotovost o bodoči škodi.
Na obstoj socialne stiske v smislu tretjega odstavka 53. člena SZ se lahko uspešno sklicuje najemnik le v primeru, če so izpolnjeni tudi pogoji iz četrtega odstavka tega člena. Toženka je zaradi ugotovljene socialne stiske res prejemala dodatek za plačilo najemnine, vendar šele od 1.3.1993 dalje, čeprav je bila takrat dolžna najemnino najmanj za štiri zaporedne mesece prej, poleg tega pa tudi tiste pomoči, ki jo je namensko prejemala od 1.3.1993 dalje, ni uporabila za plačevanje najemnine. Zato ni mogoče šteti, da bi toženka ravnala v skladu z navedenima zakonskima določbama.
ZPP (1977) člen 138, 138/1, 142, 142/1, 149, 149/1, 149/7, 354, 354/1, 354/2-7.URS člen 25.
zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje pisanj - način vročanja - osebno vročanje - potrdilo o vročitvi (vročilnica) - obvezna vsebina vročilnice - izguba vročilnice - evidenčna knjiga vložišča sodišča
Po določilu prvega odstavka 142. člena ZPP se sklep, proti kateremu je dovoljena posebna pritožba, vroči osebno stranki ali njenemu pooblaščencu. Ker je predlagateljico tedaj zastopala odvetnica, bi bilo treba sklep o plačilu stroškov po določilu prvega odstavka 138. člena ZPP vročiti njej. O vročitvi mora obstajati dokaz, to je potrdilo o vročitvi (vročilnica), ki ga po določilu prvega odstavka 149. člena ZPP podpišeta vročevalec in prejemnik, slednji pa z besedo pripiše še datum prejema. Pri tem ni nujno, da je potrdilo o vročitvi prav vročilnica, saj je potrdilo lahko sestavljeno tudi v obliki posebnega zapisnika, kot del zapisnika z naroka, kot uradni zaznamek ali podobno, vedno pa mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 149. člena ZPP.
Ker drugega potrdila o vročitvi v spisu ni, bi moralo sodišče postopati po določilu zadnjega odstavka 149. člena ZPP, ki omogoča v primeru, da se vročilnica izgubi, drugačno dokazovanje vročitve. V poštev pride tudi evidenčna knjiga, v kateri odvetniki v vložišču potrjujejo prevzem sodnih pošiljk, vendar mora biti o tem v spisu verodostojen dokaz (npr. overjena fotokopija strani iz knjige, na kateri je potrdilo o vročitvi, natančen zaznamek uradne osebe, pri čemer mora biti nedvoumno navedeno njeno ime in datum, ali podobno).
pridobitev z naturalizacijo - izredna naturalizacija
Sodišče v upravnem sporu ne more presojati, ali je podana korist države v smislu 1. odst. 13. čl. ZDRS za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije. To korist ugotavlja Vlada RS.
Sodišče presoja le, ali je bil postopek izveden v skladu z zakonom in ali je predhodno ugotovitev o koristi države iz razlogov po 13. čl. ZDRS na podlagi mnenja pristojnega resornega organa sprejela Vlada RS.
služnostna pravica - pridobitev stvarne služnosti - priposestvovanje - obremenitev služeče stvari - spremenjene okoliščine - prenehanje služnosti, če ta postane nepotrebna - načelo restrikcije
Spričo načela restrikcije, izraženega v določbi, da se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (prvi odstavek 50. člena ZTLR), je sicer mogoče določbo drugega odstavka 58. člena ZTLR, kar zadeva služnost poti, razlagati in uporabiti širše: da gre za spremenjene okoliščine in da postane služnost nepotrebna tudi v primerih, če lastnik služne nepremičnine omogoči pravno in dejansko lastniku gospodujoče stvari izvrševanje služnosti drugje po služeči nepremičnini ali po nepremičnini koga tretjega. Nikakor pa omenjeno načelo restrikcije ne seže tako daleč, da bi bilo mogoče z njegovo uporabo zahtevati, naj služnost preneha, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini. Prvi odstavek 50. člena ZTLR vendarle predpisuje kar najmanj obremenjujočo (za gospodujoče zemljišče) uporabo služnosti, ki obstaja, ne pa tudi njene odprave.
Ker je po 2. odst. 17. čl. ZUS/77 nevarnost težko popravljive škode pogoj za odložitev izvršbe, je tožnik dolžan že v zahtevi za odložitev izvršbe upravnega akta verjetno izkazati, da mu bo z izvršbo prizadejana težko popravljiva škoda.
načelo izključnosti - firma družbe - dodatne sestavine firme - fantazijski dodatek - sodno varstvo firme - izbris firme iz sodnega registra
Temeljno načelo firmskega prava je načelo distinkcije oziroma izključnosti, kar ne pomeni samo, da firme ne smejo biti enake, ampak da morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave. Kot kriterij za tako razlikovanje je treba upoštevati zaznavanje in dojemanje povprečnega kupca, povprečno izobraženega in povprečno skrbnega človeka.
V obeh firmah sta nedvomno najbolj karakteristični besedi IXTLAN oziroma XLAN, ki sta za potrošnike najbolj vpadljivi pri tem pa zavajajoče podobni oziroma nedopustno zamenljivi saj primerjani besedi povzročita asociacijo ena na drugo. To ne samo v zapisu, temveč tudi zvočno v izgovorjavi, saj med izgovorjavo besede IXTLAN in XLAN skorajda ni nobene razlike. Zato pri teh besedah v firmah ni mogoče govoriti o zahtevanem jasnem razlikovanju iz prvega odstavka 23. člena ZGD.
Delovna in socialna sodišča so dolžna rešiti vse spore, za katere so bila pristojna sodišča združenega dela, in so jih prejela v reševanje do 13.5.1994.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS) člen 3, 3-1, 5, 5-13.
nedovoljena špekulacija - gospodarska sabotaža
Kopičenje zalog pred drugo svetovno vojno in med njo, čeprav iz špekulativnih namenov, ni bilo prepovedano s predpisi in inkriminirano kot kaznivo dejanje.
Pravna ureditev je opredeljevala dragoceno krzno in izdelke iz njega kot luksuzno blago, katerega promet je bil prost in cene zanje niso bile pod kontrolo države. Obvezna prijava zalog je v skladu z odlokom SNOS veljala le za življenjske potrebščine, kar pa dragoceno krzno, izdelki iz njega in pribor za njihovo izdelavo niso bile.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - nedenarni zahtevek - zavrženje revizije
Zahtevek, o katerem je pravnomočno odločilo drugostopno sodišče, v tožbi vrednostno ni bil opredeljen. Vrednost tega zahtevka tudi ni bila ugotovljena na način in v rokih iz 40. člena ZPP. Vrednost spornega predmeta je bila ocenjena šele tik pred zaključkom obravnavanja zadeve (na obravnavi dne 24.2.1997), vendar pa si pravdni stranki na ta način pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva nista mogli zagotoviti (2. odstavek 37. člena , 40. člen, 2. odstavek 186. člena in 3. odstavek 382. člena ZPP).
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, strah - bodoča škoda - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine - individualizacija škode - določitev višine odškodnine - upoštevanje sodne prakse
Okvir za odločanje o pravno priznani nepremoženjski škodi je v 2. odstavku 200. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, za bodočo nepremoženjsko škodo pa tudi v 203. členu ZOR. Po določbi 2. odstavka 200. člena ZOR mora sodišče pri odmeri odškodnine upoštevati pomen prizadete dobrine, namen odškodnine in to, da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Tak pomen in namen odškodnine za nepremoženjsko škodo, določen v veljavnem zakonu, ostaja bistvo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Ne povrnitev škode (ker ta pri nepremoženjski škodi pojmovno ni mogoča), pač pa zadoščenje, satisfakcija ob prizadeti dobrini, ki jo pravno varuje zakon. Vsak oškodovanec zase je poseben primer, ki mu gre odškodnina za njegovo prestano nepremoženjsko škodo v mejah, kot jih (v danem primeru) določata 200. in 203.člen ZOR. Zato mora biti tako zadoščenje individualizirano (pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine za oškodovanca), sama individualizacija pa mora biti postavljena tudi v širše okvire. Te okvire pa določa medsebojno razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar oblikuje sodna praksa.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - dokazno breme
Določba 154.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljnjem ZOR) uzakonja domnevno krivdo povzročitelja škode in mu s tem nalaga trditveno in dokazno breme glede dejstev v zvezi z razbremenitvijo krivdne ali objektivne odgovornosti. Toda glede vseh ostalih elementov odškodninskega delikta (škoda, nedopustno ravnanje, vzročna zveza) je trditveno in dokazno breme na strani tistega, ki uveljavlja odškodninsko terjatev. Zato ima v tej zadevi izostanek trditev o nedopustnem ravnanju tožene stranke in o vzročni zvezi med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem za posledico, da ni bilo mogoče ugotavljati odškodninske odgovornosti prve tožene stranke.
Če je denacionalizacijski upravičenec za odvzeto premoženje dobil nadomestno nepremičnino, se šteje, da je bil ustrezno odškodovan in na podlagi 12. točke 3. člena ZDen nima položaja upravičenca v postopku denacionalizacije.
ugotovitev in zamejničenje posestnih meja - izdelava zemljiškega katastra - izmera rekonstruirane ceste
Okoliščina, da stranka ni dobila odškodnine za zmanjšanje parcel zaradi rekonstrukcije ceste, nastalih na podlagi razgrnjenih podatkov o izkazih katastrskih sprememb, ki jih je stranka potrdila s svojim podpisom, ne more biti razlog za obnovo tega postopka, ker odškodnina ni vprašanje tega postopka.
revizija - dovoljenost revizije v zemljiškoknjižnem postopku
V 34. členu ZNP je določeno, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon ne določa drugače. Načelo ZNP, da v nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, v primerih, ki jih ZNP izrecno določa (52. člen, 60. člen, 6. odstavek 77. člena, 103. člen ter 2. odstavek 111. člena), ne velja, vendar pa med temi primeri zemljiškoknjižni postopek ni naveden. Zato za zemljiškoknjižni postopek kot vrsto nepravdnega postopka velja načelna določba ZNP o nedovoljenosti revizije kot izrednega pravnega sredstva. Pri tem revizijsko sodišče še dodaja, da je v novem zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK), ki je začel veljati le nekaj dni po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga (veljal pa je že v času odločanja pred sodiščema prve in druge stopnje), določeno, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije (97. člen ZZK).
dedovanje na podlagi oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - oporočna sposobnost
Na podlagi izvedenih dokazov (izvedeniškega mnenja nevropsihiatra in izpovedb zaslišanih prič ter pravdnih strank) je sodišče ugotovilo, da pok. M. R. ob zapisu oporoke dne 1.12.1984, zaradi senilne demence, ni bila sposobna za razsojanje. Zato je odločitev sodišča, da oporoka ni veljavna, v skladu z določbo 2. odstavka 59. člena ZD in tedaj materialnopravno pravilna.
Ni zakonskega pogoja za ugotavljanje novega odstotka vojaške invalidnosti, če je z dokončno odločbo že priznan status vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi endogenega obolenja, katerega prvi pojavi so se manifestirali v času opravljanja obvezne vojaške službe.
stranka v postopku - najemnik kot stranka v denacionalizacijskem postopku
Če je izkazana bistveno povečana vrednost poslovnega prostora in je to posledica najemnikovih vlaganj, izvedenih na podlagi upravnih dovoljenj, izdanih na njegovo ime, je to zadosten razlog, da se najemniku prizna položaj stranke v denacionalizacijskem postopku.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost upravljalca smučišča - podlage za odgovornost - kršitev pravil o varnosti na smučiščih
Odgovornost za škodo, katere vzrok je neurejenost smučišča, je praviloma krivdna. Tveganje, ki izhaja iz smučanja samega, prevzame nase smučar. Upravljalec smučišča pa je odgovoren za škodo, ki nastane zaradi neizpolnitve zahtev, ki mu jih nalaga zakon. V obravnavanem primeru je do nesreče prišlo na nezahtevnem smučišču, namenjenem tudi otrokom in slabšim smučarjem. Takega smučišča ni mogoče šteti za nevarno stvar, zaradi katere bi bil upravljalec objektivno odgovoren. Nevarno je bilo tožnikovo smučanje. Za svoje ravnanje pa odgovarja tožnik sam. Tožbeni zahtevek je bil zato zavrnjen na podlagi pravilne uporabe materialnega prava (21.čl.
Zakona o varnosti na javnih smučiščih in 154.čl. ZOR).