CZ člen 279, 279/2, 280, 280/1. ZUS člen 42, 42/2.
povrnitev uvoznih dajatev - zamuda roka za vložitev zahteve
Rok iz 1. odstavka 280. člena CZ je materialni zakonski rok, to pomeni, da s potekom tega roka stranka izgubi pravico do vrnitve plačanih uvoznih dajatev.
ZOR člen 155, 185, 188, 188/1, 188/2, 200. ZPP (1977) člen 172, 173, 174, 175, 176, 177, 178, 333, 333/2.
povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina - telesne poškodbe in okvara zdravja - odškodnina v obliki denarne rente - izgubljeni zaslužek - povrnitev negmotne škode - pravnomočno razsojena stvar
Ker so bili epileptični napadi že podani ob prvem sojenju, sedaj niso nova škoda in ker je sodišče prve stopnje v svoji sodbi ugotovilo, da epilepsija ni posledica prometne nezgode, tožnik pa je s tem očitno soglašal, saj se zaradi nepremoženjske škode ni pritožil, je sodba v tem delu postala pravnomočna. O tožnikovem zahtevku je bilo tedaj že pravnomočno razsojeno in ker ta odločitev veže sodišče in stranke, sta sodišči pravilno uporabili določilo drugega odstavka 333. člena ZPP in v tem delu tožbo zavrgli oz. potrdili sklep.
Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, ki se v primeru izgube zaslužka izračuna tako, da se od tega, kar bi oškodovanec v določenem obdobju zaslužil, odšteje tisto, kar je dejansko zaslužil.
Renta je odškodnina v denarni obliki, katere skupni znesek ni znan in se plačuje periodično, v vnaprej določenih zneskih. V poštev pride tedaj, ko je škoda bodoča in trajna in je ni mogoče izračunati vnaprej, ker ni gotovosti koliko časa bo trajala in kako se bodo spreminjale razmere: če se škoda zmanjša, se zmanjša tudi renta, če se poveča, se poveča tudi renta. Seveda pa mora obstajati gotovost o bodoči škodi.
pridobitev z naturalizacijo - izredna naturalizacija
Sodišče v upravnem sporu ne more presojati, ali je podana korist države v smislu 1. odst. 13. čl. ZDRS za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije. To korist ugotavlja Vlada RS.
Sodišče presoja le, ali je bil postopek izveden v skladu z zakonom in ali je predhodno ugotovitev o koristi države iz razlogov po 13. čl. ZDRS na podlagi mnenja pristojnega resornega organa sprejela Vlada RS.
ZIP člen 16, 16/2-1, 20, 20/1, 229, 230, 231, 232.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - izvršljiva sodna odločba - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - opredelitev predmeta obveznosti - vrnitev delavca na delo
Kljub temu, da v izreku odločbe ni navedeno, na katero delovno mesto morajo nasprotne udeleženke iz delovnega spora sprejeti predlagatelja - upnika, in mu tako omogočiti, da se spet vrne na delo, pa je treba upoštevati, da gre za izvršitev odločbe specializiranega, delovnega in socialnega sodišča (2. točka 16. člena ZIP), ki do uveljavitve Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.l. RS, št. 19/94) ni posvečal posebne pozornosti izrekom sodnih odločb, in za katere ima tudi ZIP posebna določila. Res je sicer, da v sporu ne gre za vrnitev delavca na delo, ki ga je opravljal, in da v izreku odločbe, ki naj se izvrši, niso navedeni niti posebni pogoji, ki opredeljujejo zahtevnost del, toda iz izreka o razveljavitvi sklepa z. s. Z. k. z. T. z dne 28.12.1989 vendarle izhaja, da je bilo med udeleženci postopka v delovnem sporu znano, katero delo je upnik opravljal. In ker si je pri ugotavljanju pravne vsebine izreka o sprejemu na delo mogoče pomagati tudi z obrazložitvijo odločbe, je sodišča druge stopnje prestrogo uporabilo načelo formalne legalitete, ki sicer velja v izvršilnem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - pritožba - vročanje pisanj - vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - obseg pooblastila - odvetniška pisarna - splošno pooblastilo - pravica predlagati začasne odredbe - odvetnik - tek pritožbenega roka
Če iz pooblastila odvetnikom, ki opravljajo odvetniški poklic v istih prostorih, ni razvidno, katerega izmed njih je stranka pooblastila, veljajo kot pooblaščenci vsi ti; pooblastilo odvetniku, ki ga je dala tožena stranka, ne da bi natančneje določila njegove pravice, zajema tudi pooblastilo za postopek za izdajo začasne odredbe na predlog tožeče stranke, ki poteka v okviru pravdnega postopka; če ima stranka več pooblaščencev, začne teči rok za vložitev pravnega sredstva od vročitve, ki je bila opravljena prva kateremu koli izmed njih.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanja, namenjena osebam za opravljanje službene dolžnosti - hišniško stanovanje
Pravilno je stališče obeh nižjih sodišč, da za utemeljeno zavrnitev zahteve za odkup stanovanja zadostuje golo dejstvo, da gre za hišniško stanovanje, da torej vprašanje, ali je tožniku bila dodeljena oziroma ali je kasneje pridobil stanovanjsko pravico, ni pravno odločilno.
V nasprotju s posebno ureditvijo statusa hišniških stanovanj in pravnih razmerij v zvezi s takimi stanovanji bi bilo, da bi hišniško stanovanje po preteku dveh let le zaradi pasivnega ravnanja ene stranke enostavno izgubilo tak posebej urejen zakonski status.
Ne glede na v različnih obdobjih različno imenovanje pravice na hišniškem stanovanju (stanovanjska pravica oz. pravica do začasne uporabe stanovanja) je bila le-ta vsebinsko enako opredeljena. Bila je strogo vezana na osebo, ki je opravljala hišniška, kurjaška ali podobna dela. Zanjo je bilo bistveno, da je ni bilo mogoče prenesti na druge uporabnike in da zaradi tega, ker je hišnik morebiti prenehal opravljati hišniška oziroma kurjaška dela, stanovanje ni spremenilo lastnosti hišniškega stanovanja. Ob taki zakonski ureditvi ni mogoče pritrditi revidentovemu stališču, da je obravnavano stanovanje po preteku dveh let od prenehanja opravljanja hišniških del zaradi tožnikove nadaljnje uporabe izgubilo lastnost hišniškega stanovanja. Potek roka iz 50. člena ZSR, na katerega se tožnik sklicuje, je imel za posledico le, da proti njemu ni bilo mogoče vložiti izpraznitvene tožbe, kar pa ne pomeni, da je pridobil pravico do privatizacijskega odkupa tega stanovanja po določbah 117. člena SZ.
ZPP (1977) člen 94, 94/1, 96, 97, 97/1, 99, 99/1, 114, 138, 138/1, 151, 151/2.ZOR člen 84, 84/2, 89, 89/1, 94, 94/2.ZOdv člen 21, 30.ZN člen 9, 9/1, 9/2.
vročanje pisanj - prenehanje pooblastila - način vročanja - pooblaščenci - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje - prenehanje opravljanja odvetništva zaradi imenovanja za notarja - notar kot pooblaščenec za zastopanje - položaj prevzemnika odvetniške pisarne - obstoj pooblastilnega razmerja
Pooblaščenemu odvetniku, ki med pravdo neha opravljati odvetništvo, ker je postal notar, ne preneha pooblastilo in če ga stranka ne prekliče oziroma ga sam ne odpove, mora še naprej nastopati kot pooblaščenec, ki ni odvetnik, in mu mora sodišče vročati vsa pisanja (prvi odstavek 138. člena ZPP) in tako tudi vabila na naroke (114. člen ZPP).
ZZZDR člen 79, 102, 123, 123/1. ZPP (1977) člen 2, 3, 7, 106, 186.URS člen 54.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - višina preživnine - preživninske možnosti staršev - prosto razpolaganje strank z zahtevki - opredelitev tožbenega zahtevka
Sodišči sta ob določitvi višine preživnine ob pomanjkanju drugih podatkov glede potreb otrok izhajali iz podatkov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, koliko znašajo minimalni oz. povprečni stroški za otroke v starosti od 6 do 14 let. Upoštevali sta dohodke očeta v višini 80.000,00 SIT, otroški dodatek in denarno pomoč materi. Dejstvo je, da mati z otrokoma (vsaj v času sojenja) živi v Srbiji, kjer so življenjski stroški nižji kot v Sloveniji, kar je splošno znano dejstvo. Sodišči sta na to sicer opozorili v svojih sodbah. Kljub temu sta glede višine življenjskih stroškov za preživljanje mld. otrok upoštevali izračun le-teh v Sloveniji, kar je nedvomno v korist otrokoma. Sam tožnik pa je tudi pripravljen plačevati določeno preživnino, ki jo bo glede na ugotovljene dohodke tudi zmogel. Tako je zadoščeno materialnopravni določbi 79. čl.
ZZZDR, da določi sodišče višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Iz navedenega jasno sledi, da sta sodišči pri sojenju pravilno uporabili materialno pravo za odločitev v tem sporu.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - dokazno breme
Določba 154.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljnjem ZOR) uzakonja domnevno krivdo povzročitelja škode in mu s tem nalaga trditveno in dokazno breme glede dejstev v zvezi z razbremenitvijo krivdne ali objektivne odgovornosti. Toda glede vseh ostalih elementov odškodninskega delikta (škoda, nedopustno ravnanje, vzročna zveza) je trditveno in dokazno breme na strani tistega, ki uveljavlja odškodninsko terjatev. Zato ima v tej zadevi izostanek trditev o nedopustnem ravnanju tožene stranke in o vzročni zvezi med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem za posledico, da ni bilo mogoče ugotavljati odškodninske odgovornosti prve tožene stranke.
Če je denacionalizacijski upravičenec za odvzeto premoženje dobil nadomestno nepremičnino, se šteje, da je bil ustrezno odškodovan in na podlagi 12. točke 3. člena ZDen nima položaja upravičenca v postopku denacionalizacije.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, strah - bodoča škoda - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine - individualizacija škode - določitev višine odškodnine - upoštevanje sodne prakse
Okvir za odločanje o pravno priznani nepremoženjski škodi je v 2. odstavku 200. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, za bodočo nepremoženjsko škodo pa tudi v 203. členu ZOR. Po določbi 2. odstavka 200. člena ZOR mora sodišče pri odmeri odškodnine upoštevati pomen prizadete dobrine, namen odškodnine in to, da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Tak pomen in namen odškodnine za nepremoženjsko škodo, določen v veljavnem zakonu, ostaja bistvo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Ne povrnitev škode (ker ta pri nepremoženjski škodi pojmovno ni mogoča), pač pa zadoščenje, satisfakcija ob prizadeti dobrini, ki jo pravno varuje zakon. Vsak oškodovanec zase je poseben primer, ki mu gre odškodnina za njegovo prestano nepremoženjsko škodo v mejah, kot jih (v danem primeru) določata 200. in 203.člen ZOR. Zato mora biti tako zadoščenje individualizirano (pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine za oškodovanca), sama individualizacija pa mora biti postavljena tudi v širše okvire. Te okvire pa določa medsebojno razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar oblikuje sodna praksa.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - nedenarni zahtevek - zavrženje revizije
Zahtevek, o katerem je pravnomočno odločilo drugostopno sodišče, v tožbi vrednostno ni bil opredeljen. Vrednost tega zahtevka tudi ni bila ugotovljena na način in v rokih iz 40. člena ZPP. Vrednost spornega predmeta je bila ocenjena šele tik pred zaključkom obravnavanja zadeve (na obravnavi dne 24.2.1997), vendar pa si pravdni stranki na ta način pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva nista mogli zagotoviti (2. odstavek 37. člena , 40. člen, 2. odstavek 186. člena in 3. odstavek 382. člena ZPP).
Ni zakonskega pogoja za ugotavljanje novega odstotka vojaške invalidnosti, če je z dokončno odločbo že priznan status vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi endogenega obolenja, katerega prvi pojavi so se manifestirali v času opravljanja obvezne vojaške službe.
stranka v postopku - najemnik kot stranka v denacionalizacijskem postopku
Če je izkazana bistveno povečana vrednost poslovnega prostora in je to posledica najemnikovih vlaganj, izvedenih na podlagi upravnih dovoljenj, izdanih na njegovo ime, je to zadosten razlog, da se najemniku prizna položaj stranke v denacionalizacijskem postopku.
dedovanje na podlagi oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - oporočna sposobnost
Na podlagi izvedenih dokazov (izvedeniškega mnenja nevropsihiatra in izpovedb zaslišanih prič ter pravdnih strank) je sodišče ugotovilo, da pok. M. R. ob zapisu oporoke dne 1.12.1984, zaradi senilne demence, ni bila sposobna za razsojanje. Zato je odločitev sodišča, da oporoka ni veljavna, v skladu z določbo 2. odstavka 59. člena ZD in tedaj materialnopravno pravilna.
revizija - dovoljenost revizije v zemljiškoknjižnem postopku
V 34. členu ZNP je določeno, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon ne določa drugače. Načelo ZNP, da v nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, v primerih, ki jih ZNP izrecno določa (52. člen, 60. člen, 6. odstavek 77. člena, 103. člen ter 2. odstavek 111. člena), ne velja, vendar pa med temi primeri zemljiškoknjižni postopek ni naveden. Zato za zemljiškoknjižni postopek kot vrsto nepravdnega postopka velja načelna določba ZNP o nedovoljenosti revizije kot izrednega pravnega sredstva. Pri tem revizijsko sodišče še dodaja, da je v novem zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK), ki je začel veljati le nekaj dni po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga (veljal pa je že v času odločanja pred sodiščema prve in druge stopnje), določeno, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije (97. člen ZZK).
ZPP (1977) člen 2, 2/1.UZITUL člen 9, 9/1. TEMELJNA USTAVNA LISTINA O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI RS točka 3, 3/1, 3/2.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - zamenjava stanovanja
Očitek, da je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo prekoračilo tožbeni zahtevek, ni utemeljen. Tožbeni zahtevek se glasi na izpraznitev in izročitev stanovanja. Takemu zahtevku je bilo delno ugodeno tako, da je obveznost tožene stranke, da stanovanje izprazni in ga izroči tožeči stranki, omejena z nasprotno obveznostjo tožeče stranke, da ponudi toženi stranki prejšnje ali temu enakovredno stanovanje. Sodišče je torej odločilo o izpraznitvenem zahtevku, ki pa mu ni ugodilo v celoti, temveč ga je omejilo z nasprotno obveznostjo tožene stranke. S tem postavljeni zahtevek ni bil prekoračen.
ugotovitev in zamejničenje posestnih meja - izdelava zemljiškega katastra - izmera rekonstruirane ceste
Okoliščina, da stranka ni dobila odškodnine za zmanjšanje parcel zaradi rekonstrukcije ceste, nastalih na podlagi razgrnjenih podatkov o izkazih katastrskih sprememb, ki jih je stranka potrdila s svojim podpisom, ne more biti razlog za obnovo tega postopka, ker odškodnina ni vprašanje tega postopka.