pogodba o dosmrtnem preživljanju - dogovor o skupnosti življenja proti obljubi dediščine - razveza pogodbe
Pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 17.3.1992, ni izročilna pogodba dednega prava. Zadevajo jo sicer splošna načela civilnega prava, vendar je še najbližja pogodbi o dosmrtnem preživljanju (šesti odstavek 117. člena zakona o dedovanju - Ur. list SRS, št. 15/76). Ob prevzemu premoženja (kmetije) je bila namreč dogovorjena skupnost življenja pogodbenih strank.
Kljub pogodbeno predvideni možnosti ločenih gospodinjstev pod isto streho namreč neznosne razmere, ki jih poraja skupno življenje, opravičujejo razvezo pogodbe na zahtevo ene ali druge stranke.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev - pridobitev posojila za nakup stanovanja - sodelovanje pri ohranitvi in povečanju skupnega premoženja kot pravni standard
Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko upravičeni državni tožilec vloži v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe (1. odstavek 401. člena ZPP). Ta rok se glede odločbe, izdane na prvi stopnji, zoper katero ni bila vložena pritožba, šteje od dneva, od katerega odločbe ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo (2. točka 2. odstavka 401. člena ZPP). V primeru, ko sodba prve stopnje s pritožbo ni bila izpodbijana v celotnem obsegu, velja to pravilo o štetju roka za tisti del sodbe prve stopnje, ki ni bil izpodbijan s pritožbo.
Pravni standard "sodelovanje pri ohranitvi in povečanju skupnega premoženja" iz navedene zakonske določbe razlaga sodna praksa in mu daje konkretno vsebino. Sodna praksa pri uporabi tega pravnega standarda v vsej dolgoletni praksi zavrača v številnih pravdah ponavljano zahtevo, da bi naj se med "drugimi oblikami" takega sodelovanja pri pridobivanju skupnega premoženja zakoncev upoštevala tudi okoliščina, kateremu izmed zakoncev je bilo dodeljeno posojilo za nakup predmeta skupnega premoženja (najpogosteje prav stanovanjsko posojilo za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše).
ZOR člen 188, 188/2, 195, 195/1, 195/2, 196, 1089, 1097, 1097/1, 1097/2.
povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali okvare zdravja - denarna odškodnina - izguba zaslužka - izvensodna poravnava z zavarovalnico - ničnost poravnave - nova škoda - zavarovalna vsota - limitiranje zavarovalne vsote - sprememba sodne prakse
Uveljavitev določene razlage neke materialnopravne norme obligacijskega prava, do katere pride v določenem trenutku v sodni praksi, nikakor nima učinka samodejnega izbrisanja vseh pravnih učinkov razpolaganj udeležencev obligacijskih razmerij, ki so upoštevali drugačno razlago iste materialnopravne norme, ko so se pred tem trenutkom odločili za določeno pogodbeno ureditev teh razmerij (npr. s poravnavo v smislu 1089. člena ZOR).
S stališča določbe 2. odstavka 195. člena ZOR ni bistveno, ali je izguba zaslužka razlika med zaslužkom, ki bi ga oškodovanec pridobival, če ne bi bil zaradi posledic poškodbe le omejeno (v primerjavi s prejšnjim stanjem) sposoben za pridobivanje (polni zaslužek), in zaslužkom, ki ga po končanem zdravljenju dejansko pridobiva z opravljanjem istega (ali drugega) dela oziroma pridobitne dejavnosti - ali pa je to razlika med polnim zaslužkom in invalidsko pokojnino, ki jo prejema zaradi invalidske upokojitve kot posledice poškodbe. V obeh primerih gre za isto obliko oziroma vrsto premoženjske škode: izgubo zaslužka zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo kot posledice telesne poškodbe (ali okvare zdravja), ki je urejena v 2. odstavku 195. člena ZOR.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - pravni standard - strah v ožjem smislu (primarni strah) - strah v širšem smislu (sekundarni strah) - povrnitev bodoče škode
Pravna doktrina je skupaj z izvedenci medicinske stroke ločila strah v ožjem smislu (primarni strah), ki se kaže kot afekt, to je intenzivno in kratkotrajno čustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi ter traja nekaj ur ali izjemoma nekaj dni. Strah v širšem smislu pa je takoimenovano razpoloženje, ki se kaže v zaskrbljenosti ali bojazni in kot bolj ali manj enakomerno občutenje lahko traja več mesecev. Za obe obliki strahu je sodna praksa že od nekdaj določala enotno odškodnino, od uveljavitve ZOR pa je tako tudi predpisano. Sodišče najprej ugotavlja, če sta stopnja strahu in njegovo trajanje tolikšna, da je oškodovani upravičen do denarne odškodnine. To je le tedaj, ko je bil prestani strah dovolj intenziven in je pustil v duševnosti prizadetega trajnejše posledice, oziroma je brez posledic trajal dalj časa (stališče posvetovanja civilnih sodnikov sodišč splošne pristojnosti v SR Sloveniji, poročilo VS Slovenije, 1977, zvezek 3, stran 45).
Tudi možnost priznanja denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je oblika škode, ki je uzakonjena v prvem odstavku 200. člena ZOR. Je pravni standard, ki označuje oškodovančevo trpljenje, ker zaradi posledic telesne poškodbe ne more opravljati vsega, kar je delal pred poškodbo, ali pa to počne z večjim naporom.
ZOR člen 10, 20, 132, 132/4, 549, 549/2, 550. ZDP (1991) člen 5.
razveza pogodbe - pogodba o leasingu - leasing kot posebna oblika zakupa - uporaba pravil ZOR o prodaji na obroke
Ob sicer pravilni ugotovitvi, da leasing pri nas (podrobneje še) ni normiran, neutemeljeno zaključuje, da pravila tega pravnega inštituta v tem primeru niso bila pravilno uporabljena. Tudi našemu pravnemu redu leasing ni nepoznan. Predstavlja posebno obliko zakupa, ki mora biti urejen s pogodbo, s katero je lahko dogovorjeno, da zakupnik po koncu zakupne pogodbe zakupljeno stvar (1) zakupodajalcu vrne, (2) se odloči za nadaljevanje zakupa ali pa (3) proti plačilu preostale cene (oziroma s plačevanjem zakupnine določen čas) postane lastnik stvari. Zadnje navedena možnost leasingu narave zakupa ne jemlje.
V tem sporu obravnavano razmerje pravdnih strank je sodišče druge stopnje (tako kot pred tem sodišče prve stopnje) pravilno presojalo po pravilih leasing razmerja to je v skladu z dogovorom pravdnih strank. To razmerje je bilo razdrto, zaradi česar je treba spor rešiti po pravilih, predpisanih za take primere (550. člen v zvezi s 549. členom zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR in 132. člen ZOR). Po določilu prvega odstavka 550. člena ZOR veljajo pravila o prodaji na obroke tudi pri drugih dogovorih, ki imajo enako vsebino, kot je na primer zakupna pogodba z določilom, da bo v zakup dana stvar prešla v zakupnikovo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino. V primeru razdrtja (razveze) pogodbe pa mora prodajalec vrniti kupcu prejete obroke z zakonitimi obrestmi od dneva, ko jih je prejel in mu povrniti nujne stroške, ki jih je imel na stvari (prvi odstavek), kupec pa mora s svoje strani vrniti prodajalcu stvar v stanju, v kakršnem je bila tedaj, ko mu je bila izročena in mu dati povračilo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe (drugi odstavek 549. člena). Po določilu 132. člena ZOR pa dolguje vsaka stranka drugi povračilo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti (četrti odstavek).
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS03556
ZOR člen 394, 395. ZDP (1991) člen 5.ZNP člen 122, 130.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja po določilih ZNP - fizična delitev stvari - nečista denarna terjatev - delež v denarju - valuta obveznosti (valutna klavzula) - načelo monetarnega nominalizma
Zmotno je revizijsko stališče, da je glede prisojenega zneska predmet obveznosti vsota denarja, zaradi česar naj bi tožnica morala plačati le tisto število denarnih enot, na katerega se ta obveznost glasi in bi bila drugačna prisoja v nasprotju z načelom monetarnega nominalizma. V obravnavani zadevi je izhodišče dejstvo, da gre za spor iz skupnega premoženja pravdnih strank kot razvezanih zakoncev ter tudi za delno razdelitev v obliki delnega izplačila vrednosti skupnega premoženja že v sami pravdi, na kar je tožnica v postopku pristala.
Predmete skupnega premoženja si lahko pravdni stranki razdelita fizično tako, da vsaka prevzame in postane izključna lastnica določenih posameznih predmetov, kar je glede na določbe 122. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 130. členom istega zakona prednostno pravilo, kadar odloča o delitvi skupnega premoženja sodišče v nepravdnem postopku. Lahko pa sodišče in seveda tudi stranke same uporabijo druge ali dopolnilne kriterije, in sicer plačilo vrednostne razlike, do katere pride pri fizični delitvi stvari, in tudi plačilo vrednosti posameznih stvari do takrat skupnega premoženja. Ob takem pravilnem izhodišču se pokaže zgrešenost revizijskega stališča, da je toženkina obveznost takoimenovana čista denarna obveznost, torej taka, ki je že ob svojem nastanku izražena v denarnih enotah. Dopustnost dogovora o valutni klavzuli zato ne more biti vprašljiva.
Če je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pravica razpolaganja z zemljiščem, na katerem naj bi stal objekt, sporna zaradi še ne pravnomočno končanega postopka denacionalizacije zemljišča, je denacionalizacijskemu upravičencu tudi v tem postopku treba priznati položaj stranke in je zato upravičen do vložitve predloga za obnovo postopka.
zavarovanje - plačevanje premije - začetek veljavnosti zavarovalne pogodbe - plačilo premije po nastopu škodnega dogodka - obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino
Kadar gre za zavarovanje, ki ni življenjsko (peti odstavek 913. člena ZOR), in kadar se stranki - sklenitelj zavarovanja in zavarovalnica dogovorita, da se premija plača ob sklenitvi pogodbe, in je ta takrat tudi plačana, začne pogodba veljati na dan njene sklenitve in s tem plačila premije ter ta dan tudi učinkovati za zavarovalnico. Če pa premija takrat ni plačana ampak pozneje, pogodba sicer velja od dneva sklenitve, toda za zavarovalnico začne učinkovati, kar zadeva njeno obveznost plačati odškodnino, šele naslednji dan po vplačilu premije (prvi odstavek 913. člena ZOR).
Sodišče mora v obrazložitvi sodbe navesti dokaze, na katere jo je oprlo (četrti odstavek 338. člena ZPP), in če ob tem ne polemizira z vsemi dokazi, ki jih je izvedlo, so pa nekateri med temi tako pomembni, da utegnejo izključevati ugotovitve, temelječe na obravnavanih dokazih, ali pa pomeniti podlago za utemeljenost zahtevkov, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutne narave po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP. Takšni sodbi namreč manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, manjka eden izmed temeljnih kamnov v zgradbi sodbe.
ZDen člen 18, 54, 68, 88.ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16.
uveljavljanje pravic - organi postopka - stvarna pristojnost
Če se občinski predpis o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine ne nanaša na konkretno nepremičnino (poslovno stavbo), ampak na naselje kot naselbinski kulturni spomenik, na območju katerega je ta nepremičnina, potem za obravnavo denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev te nepremičnine v last ni bilo pristojno Ministrstvo za kulturo po 5. točki 1. odstavka 54. člena ZDen, pač pa občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske in komunalne zadeve po 3. točki tega odstavka.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - preživljanje otrok - določitev višine preživnine - možnosti staršev
Otrokove preživninske potrebe v znesku 40.000,00 SIT mesečno so ugotovljene skromno, ob upoštevanju slabih možnosti obeh pravdnih strank. Ni dvoma, da bi odraščajoč fant, ki se šola na srednji medicinski šoli izven kraja svojega bivališča in ki se aktivno ukvarja s športom, potreboval več, saj po statističnih podatkih minimalni stroški dijaka v družini z enim otrokom presegajo 58.000,00 SIT mesečno. Toda možnosti staršev pač postavljajo meje preživninam za otroke. Po drugi strani pa je treba upoštevati še ugotovitev, da je toženec po poklicu izolater in da ima možnost dodatnega zaslužka. Zato bo zmogel naloženo preživnino, četudi z lastnim odrekanjem. Pri tem je treba upoštevati, da ima preživnina za otroka prednost pred vsemi drugimi izdatki, razen pred nujnimi stroški za lastno preživljanje.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - povrnitev gmotne in negmotne škode - deljena odgovornost - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Obravnavano nezgodo je potrebno glede na ugotovljena dejstva obravnavati kot škodni dogodek v železniškem prometu. Za take škodne dogodke odgovarja železnica po načelu objektivne odgovornosti, to je po načelu vzročnosti (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Železnica pa se lahko, tako kot to velja nasploh za imetnike nevarnih stvari, oprosti odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 177. člena ZOR). Lahko pa se delno oprosti odgovornosti, kadar je za nezgodo delno odgovoren oškodovanec sam (tretji odstavek 177. člena ZOR). Vprašanje preprečljivosti dogodka in v zvezi s tem pričakovanosti dejanja delavcev oziroma oškodovanca, je dejansko vprašanje, ki ga je potrebno ugotoviti v vsakem primeru posebej in z upoštevanjem vseh značilnosti nevarne stvari. Železniški promet je zaradi vožnje po tirih in velike mase železniških kompozicij ter v zvezi s tem zmanjšanih možnosti vrste in oblik ukrepanja v smislu hitrega učinkovanja, na splošno nevaren. Zato je presoja preprečljivosti škodnega dogodka v železniškem prometu podvržena merilu skrajne skrbnosti. Ker po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožena stranka pred premikom vlakovne kompozicije sploh ni preverjala stanja ob tiru št. 3 (kjer je delal pokojni H.) ni mogoče zaključiti, da je ravnala s skrajno skrbnostjo (in da dogodek ni bil preprečljiv). Zato je tožena stranka lahko le delno razbremenjena svoje odgovornosti za sporno škodo.
ZDen člen 3, 4, 5, 44, 44/1, 90, 90/2. ODLOK O NAČINU DOLOČANJA VREDNOSTI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ, GOZDOV IN ZEMLJIŠČ, UPORABLJENIH ZA GRADNJO, V POSTOPKU DENACIONALIZACIJE člen 2.
upravičenci do denacionalizacije - oblike denacionalizacije - odškodnina - določitev vrednosti podržavljenega premoženja
Po določbi 1. odst. 44. člena ZDen se določi vrednost podržavljenega premoženja po stanju v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Stanje ob podržavljenju pa pomeni dejansko rabo zemljišča v času sklenitve pogodbe, namen prodaje in tedanje vrednotenje takšnih zemljišč glede na stopnjo urbanizacije in ostale okoliščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS03459
ZOR člen 600, 221, 222, 223, 224, 225.SZ člen 61. ZPP (1977) člen 7, 7/2, 7/4.
trditveno in dokazno breme pravdnih strank - navedba dejstev - pravice najemnika po izselitvi iz stanovanja - vračilo koristnih vlaganj - poslovodstvo brez naročila - obstoj pogodbene podlage
Ker je bilo v postopkih ugotovljeno, da tožnica ni dokazala, da bi pravdni stranki sklenili pogodbo o delu, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo (600. in naslednji členi zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ko sta na tej podlagi postavljen tožničin tožbeni zahtevek zavrnili. Sodišči nižjih stopenj pa sta še ugotovili, da tožnica ni dokazala obsega ali vrednosti zatrjevanih del in tudi ne, da bi ta predstavljala koristna vlaganja v toženkino stanovanje. Take ugotovitve potrjujejo tudi po presoji revizijskega sodišča zaključek sodišča druge stopnje, da zahtevek ni utemeljen niti na podlagi določb poslovodstva brez naročila (221. do 225. člena ZOR), niti na podlagi določb 61. člena stanovanjskega zakona (ki daje najemniku ob izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih vlaganj v stanovanje, opravljenih s soglasjem lastnika).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Materialnopravno sporno tudi v revizijskem postopku je predvsem vprašanje, ali so v tem primeru izpolnjene predpostavke za razvezo spornih pogodb po tretjem odstavku 120. člena ZD. Po tem določilu lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Pri odločanju na tej pravni podlagi je pravna praksa dajala poudarek dejstvu, da gre za trajna razmerja strank, v katerih se oblikujejo zapletena premoženjska in osebna razmerja ter da je razveza takih pogodb zaradi neizpolnjevanja obveznosti utemeljena predvsem takrat, kadar gre za pomemben obseg neizpolnjevanja obveznosti in če je za neizpolnjevanje podana odgovornost prevzemnikov premoženja. Ker izhaja iz dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopkih pred nižjima sodiščema, da je toženec izpolnjeval s pogodbo prevzete obveznosti v takem obsegu, kot sta to tožnika želela, da jih je izpolnjeval vse do nastanka spora (ki ga je povzročil prvi tožnik) in na drugi strani, da tožnika nista dokazala, da bi se toženec zavezal plačevati njima mesečno rento po 1.000 DEM in kar naj bi predstavljalo bistven razlog za spor oz. za očitek neizpolnjevanja pogodbe po tožbenem temelju, sta sodišči druge in prve stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljeno zavrnili tožbeni zahtevek tožnikov kot neutemeljen.
Toženec ni povzročil okoliščin, zaradi katerih tožnik noče več sprejemati hrane od njega. Tudi sicer tožnikovo ravnanje kaže na pomanjkanje nujno potrebnega sodelovanja z njegove strani pri izpolnjevanju in s tem ohranjanju trajnega pogodbenega razmerja. Zato neutemeljeno odklanjanje pomoči, čeprav je njen dajalec pripravljen svoje obveznosti izpolniti, ne more biti razlog iz 3. odst. 120.
člena ZD za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
upravni postopek - izdaja gradbenega dovoljenja - denacionalizacijski upravičenec kot stranka v postopku - razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve po ZDen
Denacionalizacijski upravičenec, ki investitorju zanika lastninsko pravico na stavbni parceli, ki je predmet še ne pravnomočno končanega denacionalizacijskega postopka, izkazuje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na tej parceli pravni interes in zato ima tudi pravico do pritožbe.
naročilo - obveznost prevzemnika naročila - izvršitev naročila kot se glasi - upoštevanje interesov naročitelja, kadar ta ni dal določenih navodil o poslu
Pooblastilno razmerje med strankama je treba presojati po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih o naročilu (749. čl. in naslednji). Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno upoštevali 3. odst. 751. čl. ZOR, po katerem mora prevzemnik naročila upoštevati interese naročnika in ravnati kot dober gospodar, kadar naročnik ni dal določenih navodil.
ZOR člen 12, 18, 18/2, 125, 125/1, 126, 126/2, 126/3, 132, 132/2, 132/5.
razdrtje pogodbe - pravni standard - če nepravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev
Središčno sporno vprašanje v tej pravdi in tudi zdaj v postopku z zahtevo je, ali je bil dani dodatni rok primeren v duhu drugega odstavka 126. člena ZOR. Gre za pravni standard tako glede vprašanja "dodatni" kakor tudi glede vprašanja "primeren" (kakor, denimo, tudi v drugih zakonskih določbah: členi 262/3, 317, 470, 489, 490, 491, 562/2, 620/2 ZOR), ki mu mora v primeru sodnega spora dati pravo vsebino sodnik, in to od primera do primera, ker pač ni mogoče določiti enega vatla za vse primere. Presoja primernosti je namreč odvisna od številnih okoliščin, kot na primer od vrste storitve, od običajev, od dolžnikovega siceršnjega poslovanja, za katerega ve upnik, od dolžine zamude, od tega, iz katere sfere izhajajo objektivne okoliščine, ki so preprečile pravočasno spolnitev, od primerjave dolžine prvotno določenega roka in naknadno danega, od pripravljenosti dolžnika, da popolnoma izpolni obveznost, od stanja pripravljalnih dejanj za izpolnitev obveznosti, od obsega, v katerem je pogodba že izpolnjena ipd.
Nepravilno je že izhodišče zahteve, da mora biti takšen rok tolikšen, da lahko dolžnik v njem realno izpolni obveznost, pri čemer očitno meri na to, da je v njem možna celotna izpolnitev, ko meni, da prejšnja zamuda ni pomembna. Že iz samega izraza dodaten izhaja, da gre tu za dopolnilni rok, ne pa takšen, v katerem bi tožnik šele začel izpolnjevati svojo obveznost. Pa tudi pravno gledano bi bila razlaga v smislu zahteve navzkriž z načelom vestnosti in poštenja (12. člen ZOR) v izpolnjevanju dogovorjenih obveznosti, saj bi si dolžnik tako izposloval še en rok, enako dolg kot prvotno dogovorjeni rok, ki je že tako ali tako praviloma takšen, za kakršnega presodi dolžnik, da bo v njem zmogel opraviti prevzeto. Skratka, dodatni rok ima naravo dopolnilnega roka, ker se domneva, da je dolžnik že začel izpolnjevati obveznost v prvotno postavljenem roku.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, strah - pravična denarna odškodnina kot pravni standard
Pravni standard pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pomeni prav to, da sodišče po ugotovitvi posebnosti vsakega primera določi odškodnino, ki jo sodna praksa priznava v primerljivih zadevah. Pomembno je torej, da sodišča uporabijo enaka merila za vse primere.