zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - stečaj - izbris družbe iz sodnega registra - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Gospodarske družbe, ki je izbrisana iz sodnega registra, s čemer je prenehala biti pravna oseba, ni več mogoče "oživeti", torej ponovno vzpostaviti njene pravne subjektivitete. Zoper že (na podlagi pravnomočnega sklepa o začetku in hkratnem zaključku stečajnega postopka) izbrisano gospodarsko družbo tako ne bi bilo mogoče začeti in izpeljati postopka izbrisa po ZFPPod, tudi če bi bilo zahtevi za varstvo zakonitosti ugodeno. To pa pomeni, da pravnega interesa za zahtevo za varstvo zakonitosti ni. Zato zahteva ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZGD člen 4, 4/6, 75. ZTI člen 15, 15/1. ZUP (1986) člen 77, 78, 164. ZUS člen 72, 74.ZPP člen 339, 339/2-14.
ukrep tržnega inšpektorja - dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti - zapisnik
Osebi, ki brez dovoljenja iz 6. odstavka 4. člena ZGD opravlja gospodarsko dejavnost, tržni inšpektor prepove opravljanje take dejavnosti. Pri tem ni pomembno, kolikokrat je ta oseba to dejavnost opravljala, zadošča že, če jo inšpektor zaloti pri enem dejanju.
Zapisnik inšpektorja, ki je pravilno sestavljen, je javna listina, zato se šteje za dokazano, kar je v njem navedeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21985
KZ člen 11, 11/1.ZKP člen 420, 420/2.
silobran - izzvan napad - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bilo ravnanje oškodovanca ocenjeno kot obrambno dejanje ne pa kot protipraven napad, ni pogojev za uporabo določbe 1. odstavka 11. člena KZ. Tudi morebitna oškodovančeva provokacija (ustavljanje vozila, verbalno izzivanje), sama po sebi ne pomeni, da je bilo obdolženčevo dejanje storjeno v silobranu; napad je namreč praviloma protipraven, četudi je izzvan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22156
KZ člen 217, 217/1, 217/3.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - višina protipravne premoženjske koristi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višina protipravne premoženjske koristi, ki si jo namerava storilec pridobiti, ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije po 1.
odstavku 217. člena KZ, razen v primeru milejše oblike tega kaznivega dejanja (3. odstavek), ko je storilcu šlo za to, da pridobi majhno premoženjsko korist (13. točka 126. člena KZ).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - skrajšani postopek - glavna obravnava - beseda strank - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo na sejo pritožbenega senata
Protispisnost pomeni, da sodišče v obrazložitvi sodbe povzema vsebino izvedenih dokazov v nasprotju z njihovo dejansko ter jo uporabi kot podlago za ugotavljanje in presojo obstoja odločilnih dejstev.
Obsojenec in zagovornik v besedi strank nista odgovorila na ponovljeno izvajanje državne tožilke in tudi ni zapisano, ali jima je sodišče dalo to možnost, zato so bile kršene določbe 3. in 4.
odstavka 349. člena ZKP. Vendar pa ni izkazano, da je ta kršitev vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe. Sodišče namreč ni vezano na predlog, s katerim tožilec predlaga izrek kazenske sankcije določene vrste, niti ni v zahtevi določno navedeno, na katere okoliščine, ki bi odločilno vplivale na presojo sodišča, obramba zaradi navedene opustitve ni mogla odgovoriti. Zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o stroških kazenskega postopka - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Zaradi precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijani pravnomočni odločbi, lahko Vrhovno sodišče pravnomočno sodbo razveljavi le, če nastane upošteven dvom pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi z uveljavljanimi zakonsko dovoljenimi (1. odstavek 420. člena ZKP)
kršitvami.
Če je povprečnina določena v okviru zakonskega razpona in je izpodbijana le primernost višine povprečnine, to predstavlja dejansko vprašanje, ki ne more biti predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Za pridobitev lokacijskega dovoljenja mora investitor vlogi priložiti popolno lokacijsko dokumentacijo. Če organ, ki vodi postopek, ugotovi, da ta ni popolna, lahko zahteva njeno dopolnitev. Če tega stranka ne stori, se lokacijsko dovoljenje ne izda. Ker sta v obravnavanem primeru med postopkom za izdajo lokacijskega dovoljenja investitorja nameravani objekt zgradila in vanj prenesla dejavnost, se je postopek nadaljeval kot da gre za legalizacijo objekta, zato je prvostopni organ pravilno zahteval, da se izvedejo meritve hrupa novega objekta, ker tega tožnika nista storila na zahtevani način, jima tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja.
lokacijsko dovoljenje - lokacijska dokumentacija - priprava lokacijske dokumentacije na podlagi predpisov o prostorskih ureditvenih pogojih
Ker je bilo lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, izdelane pred sprejemom Odloka o PUP, je tožena stranka pravilno odpravila lokacijsko dovoljenje, saj lokacijska dokumentacija ni bila izdelana v skladu s PUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - premoženje prosilca - solastnina
Ker tožena stranka v postopku dodelitve pravne pomoči solastništva objekta tožeče stranke ni upoštevala, ni pravilno ugotovila, ali prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jih določa 19. člen ZBPP.
ZGO člen 36.ZLNDL člen 5. ZUS člen 23, 23/3, 71, 71/1, 73.
dovoljenje za gradnjo - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - predložitev dokazil
Vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja je treba poleg pravnomočnega lokacijskega dovoljenja priložiti med drugim tudi dokaz, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču. To pravico izkazuje z lastninsko pravico ali pa s pravico do gradnje na tujem zemljišču, ki mu jo da lastnik zemljišča. Če investitor ne dokaže, da bi bil lastnik zemljišča in tudi ne, da bi mu lastnik zemljišča dovolil gradnjo, je treba njegovo pritožbo zavrniti.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - glavna obravnava - zaslišanje prič na glavni obravnavi - oprostitev pričanja - obvestila oseb, danih policiji - dokazna vrednost obvestil
Z navedbo, da sodišče ni upoštevalo vseh pravil o odmeri kazni in okoliščin, ki so pri tem pomembne, vložnik ne zatrjuje kršitve kazenskega zakona, marveč izraža svoje nestrinjanje z višino izrečene zaporne kazni. Zaradi odločbe o kazni zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Glede na naravo kaznivega dejanja (3. v zvezi s 1. odstavkom 183. člena KZ) in dejstvo, da se je na glavni obravnavi čustveno močno prizadeta oškodovanka (obsojenčeva hči) sama sklicevala na vsebino uradnega zaznamka o obvestilih, ki jih je dala policiji - sodišče je uradni zaznamek tudi prebralo - in da nobena od strank takemu načinu njenega zaslišanja ni ugovarjala, po presoji Vrhovnega sodišča ne gre za tak način osvežitve pričinega spomina, ki bi bil v nasprotju s pravili dokazovanja v kazenskem postopku. Dokazna vrednost takšne izpovedbe priče pa se presoja po načelu proste presoje dokazov (člen 18. ZKP).
enotno dovoljenje za gradnjo - začasna odredba - začasna ureditev stanja - odvrnitev hujših škodljivih posledic
Pavšalno zatrjevanje hujših posledic ne izkazuje takšnih škodljivih posledic, zaradi katerih bi bilo treba začasno urediti stanje drugače, kot je v enotnem dovoljenju za gradnjo.
lokacijsko dovoljenje - postopek izdaje lokacijskega dovoljenja - presoja dokazov - izvedenci
Če gabariti (predvidene) gradnje niso v skladu s prostorsko izvedbenim aktom, lokacijskega dovoljenja ni mogoče izdati. Uradna oseba, ki vodi postopek, sama odloča o tem, kdaj je potreben dokaz z izvedencem.
Ker smeta po določbi 3. odstavka 421. člena ZKP (Uradni list RS, št. 56-2770/2003) obdolženec oziroma zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku 8 dni od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo o priporu, ta pa mu je bila vročena 16.7.2003, je 30.7.2003 vložena zahteva za varstvo zakonitosti prepozna.
ZUN člen 26, 54, 54/2, 55, 57. ZTLR člen 3, 5. ZUS člen 72, 72/4.URS člen 2, 22, 25, 26, 67. ZUP (1986) člen 218, 218/2.
lokacijsko dovoljenje - vsebina prostorsko ureditvenih pogojev - odmik med objekti
Če odlok o prostorsko ureditvenih pogojih ne ureja odmika med objekti oziroma objekta od parcelne meje sosedove parcele, je treba glede na okoliščine primera in ob upoštevanju določb ZUN in ZTLR v posamičnem primeru ugotoviti, kakšen odmik zagotavlja redno rabo in vzdrževanje obeh objektov oziroma novega objekta, ne da bi se posegalo v sosedovo zemljišče.
Če je prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navajala ugovore, sodišče prve stopnje pa jih v sodbi ni presodilo, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (14. tč. 2. odst. 299. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 16. čl. ZUS).
novi dokazi - obnova kazenskega postopka - motiv - zavrženje zahteve za obnovo - alibi - indici
Sodišče bo lahko zahtevo za obnovo iz razloga, ker dokazi očitno niso takšni, da bi se mogla dovoliti obnova, zavrglo le, če bo zaključilo, da predlagani dokazi ali dejstva, čeprav bi potrjevali navedbe vložnika zahteve, ne bi nasprotovali dejstvom, ki so v sodbi nedvomno ugotovljena. Sodišče se v tem primeru ne spušča v dokazno oceno posameznega dokaznega sredstva, ker dokazna ocena zmeraj zahteva izvedbo dokaza, temveč oceni le pomen teh dejstev (ne pa ocene nosilcev sporočila oziroma dokaznih sredstev).
Če je storilec spoznan za krivega izključno na podlagi indicev, mora biti za izrek obsodilne sodbe krog indicev sklenjen, saj gre za posredne dokaze, na podlagi katerih se le sklepa o obstoju oziroma neobstoju določenih odločilnih dejstev. Tudi motiv ima pomen indica.
Vnaprejšnje ocenjevanje dokazov, ko sodišče vnaprej, a priori določeno dokazno sredstvo oceni kot neverodostojno, neprepričljivo ali nekredibilno (npr. zaradi sorodstvenih in drugih osebnih povezav, odmaknjenosti dogodka, starosti ipd.), ni dovoljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22155
KZ člen 3, 111, 265, 265/1.ZKP člen 344, 344/1, 385, 420, 420/2, 442, 442/1, 442/2.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige ali spisa - zastaranje kazenskega pregona - nadaljevano kaznivo dejanje - narava zastaranja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - sprememba obtožbe - prepoved reformatio in peius - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vprašanje zastaranja zadeva uporabo materialnega prava in je eno od meril pri presoji, kateri zakon je milejši.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju se zastaranje ugotavlja za vsako izvršitveno dejanje posebej.
Obdolžencu mora biti dana možnost, da predstavi svoj pogled na dejanski in pravni vidik zadeve tudi takrat, ko je ob nespremenjenem dejanskem opisu upravičeni tožilec spremenil samo zakonski opis in kaznivo dejanje zgolj drugače pravno opredelil. V nasprotnem primeru gre za kršitev pravic obrambe.