Sodišče prve stopnje je nasprotno tožbo pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP), ker tožeča stranka kot delodajalec po določbah ZDR-1 nima sodnega varstva za ugotovitev neobstoja delovnega razmerja. Spor o obstoju delovnega razmerja je predviden v določbi 18. člena ZDR-1, ki vzpostavlja zakonsko domnevo, da delovno razmerje obstaja, če so podani elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1 (t. i. domnevna baza), pravna podlaga za postavitev ustreznega zahtevka s strani delavca pa v skladu s sodno prakso izhaja iz določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Odločitev o zavrženju nasprotne tožbe je pravilna tudi iz razloga, ker je med zahtevkoma iz tožbe in nasprotne tožbe podan položaj t. i. medsebojne litispendence. Medsebojna litispendenca pri nasprotni tožbi je enako kot siceršnja litispendenca negativna procesna predpostavka za tožbo. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (tretji odstavek 189. člena ZPP). Zahtevek v tožbi, da se ugotovi obstoj delovnega razmerja, izključuje nasprotni tožbeni zahtevek, da delovno razmerje ne obstaja. Ugoditev takšnemu tožbenemu zahtevku bi namreč samodejno pomenila, da nasprotni tožbeni zahtevek ni utemeljen, in obratno, zavrnitev tožbenega zahtevka bi samodejno pomenila, da je utemeljen zahtevek po nasprotni tožbi.
ZPP člen 115, 115/2, 214, 214/3, 302, 302/3, 347, 347/2, 349. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - petdnevna odsotnost z dela - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - pritožbena obravnava
V kontekstu odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 vprašanje, ali je bil delavec z dela upravičeno odsoten, ni relevantno. Ključno je, ali je delavec delodajalca pravočasno in na primeren način obvestil o razlogih za svojo odsotnost.
Ker višina dediščine iz naslova plačila za opravljano delo zapustnika še ni ugotovljena, gre za enotno sosporništvo, ker je spor mogoče rešiti le na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP).
Toženka je tožnikov dejanski delodajalec, kljub temu, da je bil tožnik formalno zaposlen pri IPS, zato je odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik delavec formalnih delodajalcev, delo pa je opravljal pri njej. Odgovornost toženke ni le subsidiarna in tudi ne klasična odškodninska odgovornost, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja in se obravnava v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 20, 20/3, 49, 49/4, 73, 73-1, 73/1-6, 85, 85/1, 118, 200, 200/1, 200/2, 200/3. OZ člen 73, 82, 82/1, 86, 86/1. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-2, 268/2-3, 270, 270/2, 283. ZPPOGD člen 4, 4/1, 4/1-7. URS člen 22. ZPP člen 8, 181, 286, 286/3, 287, 287/2, 325, 327, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 350, 350/2, 354, 354/1.
poslovodja družbe - prenehanje delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost pogodbenega določila - odpoklic poslovodje iz krivdnih razlogov
Določba pogodbe o zaposlitvi za poslovodenje družbe, ki tožniku podeljuje pravico do nadaljevanja delovnega razmerja v družbi tudi v primeru prenehanja pogodbe o poslovodenju iz krivdnih razlogov (pri čemer se ti krivdni razlogi nanašajo izključno na obveznosti iz naslova poslovodenja), ni nična. Zakon nadaljevanja delovnega razmerja z nekdanjo poslovodno osebo ne prepoveduje, sodna praksa pa ga dopušča.
ZPP člen 286, 286/3, 286/4, 287, 287/2, 324, 324/4, 325, 327, 327/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 9, 14, 20, 20/3, 73, 73/1, 77, 118, 118/1, 200, 200/1, 200/2. OZ člen 2, 3, 86, 86/1, 88, 88/1, 119, 119/1. ZPPOGD člen 4, 44/1, 4/1-7, 4/3. ZGD-1 člen 268, 268/2, 270, 270/2, 283.
poslovodja - prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - prenehanje funkcije poslovodnega organa - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost določbe pogodbe - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - neposredno sodno varstvo
Čeprav sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve vseh dokaznih predlogov, ne gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodbo kljub temu mogoče preizkusiti, niti za kršitev (drugega odstavka 287. člena ZPP), ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj dejstva, ki jih je toženka dokazovala, za odločitev niso bila bistvena.
Upoštevaje, da toženka ni uveljavljala, da niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje, da tožnik ne bi bil upravičen do nadaljevanja delovnega razmerja po odpoklicu s funkcije na drugem delovnem mestu, pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje ni izpodbijala (na primer zaradi napak volje), niti ni zatrjevala, da bi bila pogodbena določba nejasna, je za odločitev bistveno le vprašanje, ali določba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, da bi bila nična (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 88. člena OZ in 14. členom ZDR-1).
ZDR-1 člen 9, 14, 20, 20/3, 73, 73/1, 77, 118, 118/1, 200, 200/1, 200/2, 200/3. OZ člen 2, 3, 86, 86/1, 88, 88/1, 119, 119/1. ZGD-1 člen 270, 270/2, 286, 286/2, 286/2-2, 286/2-3, 283. ZPPOGD člen 4, 4/1, 4/1-7, 4/3. ZPP člen 181, 286, 286/3, 286/4, 287, 287/2, 325, 327, 327/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1.
poslovodja družbe - odpoklic iz krivdnih razlogov - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost pogodbenega določila - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Pogodbena ureditev, po kateri poslovodni delavec po odpoklicu s funkcije (tudi krivdnem) nadaljuje z delovnim razmerjem, ni v nasprotju z moralnimi načeli. Opravljanje dela v delovnem razmerju ni nemoralno. Pogodbeno določilo o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja ne predpostavlja, kot neutemeljeno prikazuje toženka v pritožbi, da bi članica uprave svojo funkcijo opravljala brez zahtevane skrbnosti, pri čemer sodišče prve stopnje tega, ali toženka tožnici (še) lahko zaupa, utemeljeno ni ugotavljalo, saj za odločitev ni bistveno (bistveno bi bilo v primeru, če bi si tožnica prizadevala za reintegracijo na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1).
Tožnici po odpoklicu s funkcije članice uprave, ker ji toženka skladno z veljavnim določilom pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe ni zagotovila nadaljevanja delovnega razmerja, delovno razmerje ni zakonito prenehalo.
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 39. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2021) člen 40. ZDCOPMD člen 3, 5, 6, 6-2. ZDR-1 člen 154.
voznik tovornega vozila - mobilni delavec - delovni čas - plačilo za nadurno delo - nadure
Tožena stranka je v sporu trdila, da je tožnikovo morebitno nadurno delo plačala v okviru postavk stimulacija, nadurno delo in drugi dodatki, vendar v sporu ni uspela dokazati, da je s temi dodatki tožniku plačala opravljeno nadurno delo.
odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - degenerativne spremembe - poškodba pri delu
Zdravstvene težave tožnika, ki so se pojavile kasneje (osem mesecev po škodnem dogodku), niso v vzročni povezavi s poškodbo pri delu, oziroma jih ni mogel sprožiti sunkovit gib oziroma dvig, v katerem je tožnik utrpel lažjo poškodbo - sindesmolizo vezivnega stika med ključnico in lopatico. Zaradi nepodane vzročne zveze z nezgodo pri delu je sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je posledica tožnikove degenerativne bolezni.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/8. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/2. ZPP člen 236, 237, 237/1.
ocena delovne uspešnosti - kriteriji
Delo tožnice je bilo nestrokovno in nenatančno. Osnutki so bili neustrezni, potrebno je bilo več popravkov oziroma jih je bilo potrebno napisati na novo. Pogosto so se pojavljale napake v imenih, opravilnih številkah in zapisu besedila. Pri delu ni bila samostojna, čeprav je zasedala delovno mesto, na katerem se je pričakovalo samostojno preučevanje najtežjih zadev, dodeljevalo pa se ji je spise povprečne in lažje zahtevnosti, ni znala povezovati znanja različnih delovnih področij, imela pa je tudi neprimerno komunikacijo s sodelavci ter neustrezen odnos do uporabnikov. Navedene ugotovitve utemeljujejo podajo ocene nezadovoljivo, kar pomeni opravljanje dela pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VDS00086529
ZFPPIPP člen 427, 440, 441. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 208, 208/1.
izbrisni razlog - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP - družbeniki kot pravni nasledniki družbe - zavrženje tožbe
Z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP pravna oseba preneha (441. člen ZFPPIPP), družbeniki tako izbrisane družbe pa niso njeni pravni nasledniki. Ker je toženka prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more več biti pravdna stranka (prvi odstavek 76. člena ZPP), te procesne pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti.
V izreku sklepa o stroških je pravnomočno odločeno, da sta prva in tretja toženka dolžni tožniku povrniti 66 % njegovih stroškov postopka. Ker tožnik glede na navedeni sklep o stroških sploh ni zavezan k povračilu stroškov tretji toženki, njeno pritožbeno zavzemanje za priznanje (še dodatnih) priglašenih stroškov postopka individualnega delovnega spora nima podlage.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opis kršitve - zavrnitev dokaznega predloga - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Odpovedni razlog iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je obrazložen skladno s 87. členom ZDR-1. Toženka je v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi podala ustrezen in zadosten opis tožnikovega ravnanja, iz katerega so razvidne konkretne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in zakonski znaki kaznivih dejanj, ki jih izpolnjujejo očitane kršitve. Tožnik tako ni mogel biti v dvomu, katera konkretna ravnanja mu toženka očita oziroma pred čem se brani, saj so posamezni historični dogodki v obrazložitvi izredne odpovedi opredeljeni tako vsebinsko kot časovno.
ZDR-1 vsebine pojma "hujša kršitev" ne opredeljuje, gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. V skladu s slednjo je za presojo, ali je podana hujša kršitev delovnih obveznosti, pomembno, kakšnega pomena je, tako za delodajalca, kot za delavca, obveznost, ki jo je delavec kršil.
Tožnikovo izrekanje navedenih izjav, ki jih ni zanikal, predstavlja neprimeren in nespoštljiv odnos do neposredno nadrejene, kar je kršitev dolžnosti po spoštljivosti v odnosih s predstojniki, drugimi javnimi uslužbenci in podrejenim osebjem iz 3. točke 5. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Vsebina izjav, četudi so bile le-te v zvezi s službenimi zadevami, nakazuje na nedirektno (posredno) grožnjo z izgubo zaposlitve oziroma položaja, zato jih ni mogoče razumeti kot zgolj izražanje nestrinjanja z načinom izvedbe javnega naročila ali kot kritiko ravnanja nadrejenih.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - rok za ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog
Plačilni nalog je bil tožencu na podlagi 142. člena ZPP vročen dne 4. 11. 2024, kar pomeni, da se mu je 8 dnevni rok za ugovor iz 34. a člena ZST-1 iztekel 12. 11. 2024. Toženec je ugovor zoper plačilni nalog vložil dne 30. 12. 2024, kar je prepozno, zato je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno zavrglo kot prepozen.
ZDR-1 člen 9, 13, 17, 17/3, 62, 62/6, 137, 137/1, 200, 200/3, 202. ZUTD člen 167. OZ člen 619, 648. ZZVZZ člen 31. ZDSS-1 člen 41, 41/5. URS člen 2, 3, 25, 33, 74. ZPP člen 2, 8, 185, 185/1, 206, 206/6, 339, 339/1, 357.
poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - obstoj delovnega razmerja - sodba SEU - prikrajšanje delavca za pravico - posredovanje delavcev drugemu uporabniku
Poslovno sodelovanje med A. d. o. o. in toženko je temeljilo na podjemni pogodbi, ki pa se ni izvajala na način, kot ga določajo členi od 619 do 648 OZ. Družba A. d. o. o. ni opravljala (luško prekladalnih in drugih) storitev, ampak je delavce (tudi tožnika) napotila na delo k toženki. Formalna tožnikova delodajalka (A. d. o. o.) je po vsebini opravljala dejavnost zagotavljanja dela drugemu delodajalcu (toženki), čeprav za tovrstno dejavnost ni izpolnjevala zakonsko predpisanih pogojev, ki jih določa 167. člen ZUTD. Z zagotavljanjem dela s posredovanjem delavcev se zato ne bi smela ukvarjati, toženka pa takšnega dela ne bi smela sprejemati.
Pogodbeno razmerje tožnika z A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegova dejanska delodajalka je bila toženka, pri čemer formalna pogodba o zaposlitvi nima prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na odločitev SEU v zadevi Daimler AG (C‑232/2020). Odgovor SEU se namreč nanaša le na podlago, ki izhaja iz prava Evropske unije, ob upoštevanju dejanskega stanja v zadevi, v kateri je bil delavec zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, pri čemer ni šlo za vprašanje, ali agencija ni imela dovoljenja, temveč za vprašanje sankcioniranja zaposlitve, ki ni več začasna. Države članice lahko delavcem v zakonodaji, kolektivnih pogodbah in preko sodne prakse zagotovijo večjo zaščito, kot izhaja iz Direktive 2008/104/ES. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na ugotovljeni zlorabi posredovanja delavcev, je neutemeljeno tudi sklicevanje na odločitev SEU v zadevi Manpower (C-35/70), ki obravnava problematiko čezmejnega opravljanja storitev na področju socialne varnosti.
Pravno podlago za odločitev predstavlja prvi odstavek 159. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če se pravda končna s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške. Upoštevaje, da se v sodni poravnavi tožnik in toženka nista dogovorila za plačilo stroškov, tožnik do (višjih) stroškov ni upravičen.
Tožnik je prejemal del plače iz naslova horizontalnega napredovanja le za omejen čas, dokler niso bili urejeni kriteriji za plačilo stimulacije, zato je toženka z uvedbo teh kriterijev utemeljeno prenehala plačevati delovno uspešnost iz naslova napredovanja in plačuje le še delovno uspešnost iz naslova stimulacije.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086036
ZPP člen 8. ZJU člen 147, 149, 149/1, 149/1-3, 150.
premestitev na drugo delovno mesto - uradniško delovno mesto - razlogi za premestitev - obstoj utemeljenega razloga - učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Pri sodni presoji zakonitosti premestitve zaradi delovnih potreb je bistveno, da toženka dokaže, da dejansko obstojijo razlogi premestitve, kot so navedeni v odločbah toženke (sklep o premestitvi, sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja). Ti morajo biti resnični in ne navidezni.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - grožnja - zagovor delavca - izguba zaupanja - seznanitev s kršitvijo
Toženka je omogočila zagovor pred izredno odpovedjo skladno z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1, saj je historični dogodek, ki je bil podlaga za izredno odpoved, zadosti konkretiziran, da je tožnik vedel, na kaj se očitki nanašajo.
Tožnik vztraja, da se vodje ni nameraval fizično lotiti, vendar pa je odločilno, kakšno je bilo njegovo ravnanje videti navzven; po prepričanju in ravnanju navzočih je bilo očitno videti takšno, da bi lahko eskaliralo v fizično nasilje.
Čeprav delavec v času pripravljenosti opravi kakšno delovno nalogo, se ta čas ne šteje za nadurno delo, ampak v delovni čas, za katerega pa je tožnik prejel polno plačilo.
Če je podano očitno nesorazmerje med uspehom obeh strank, ni podlage za odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086099
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - predlog za sodno razvezo - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Niso podane okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR-1, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Toženka je predlog utemeljevala le z ravnanji, ki jih je tožniku očitala v izredni odpovedi. Teh ni dokazala, s sklicevanjem na naravo očitanih dejanj pa ne more utemeljiti sodne razveze.