denacionalizacija - obnovitveni razlog - nova dejstva ali novi dokazi - nova cenitev premoženja
Nova cenitev podržavljenega premoženja po stanju ob vračanju, izdelana po pravnomočno končanem denacionalizacijskem postopku, ni novo dejstvo oziroma nov dokaz, saj ni obstojala v času denacionalizacijskega postopka.
stranka v postopku - zakoniti zastopnik - poziv k popravi tožbe
Pritožbeno sodišče je razveljavilo prvostopno sodbo. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je vložil za mladoletnega tožnika njegov zakoniti zastopnik. Zoper odločbo o zavrnitvi zahteve je vložil tožbo v svojem imenu zakoniti zastopnik. Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je presojalo pogoje za dodelitev brezplačne pomoči za osebo, ki ni bila nosilec in se je postopka udeleževala oseba, ki ne more biti stranka v upravnem sporu. Zato bi moralo sodišče tožnika pozvati k popravi tožbe z navedbo prave stranke (29. člen ZUS).
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi
Poleg tega, da iz izjav tožnika izhaja, da ni šlo za sistematično preganjanje, ker je tožnik prejel le tri pisma organizacije AKŠ, o čemer policije ni obvestil, kaže na pravilnost odločitve tudi dejstvo, da je tožnik izpovedal, da je bil namenjen v Italijo, ker na Kosovu ni mogel preživljati svojih štirih otrok.
ZAzil člen 42, 42/1, 42/1-5, 42/3. ZUS člen 60, 60/1, 60/1-4, 61, 77, 77/2, 77/2-3.
azil - ustavitev azilnega postopka -samovoljna zapustitev azilnega doma - spor polne jurisdikcije
Ne glede na to, na kateri stopnji je postopek, se prošnja za azil šteje za umaknjeno in se postopek s sklepom ustavi, med drugim tudi, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa, ki vodi postopek, razvidno, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v roku 3 dni od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo.
azil - ponovna prošnja za azil - bistveno spremenjene okoliščine
Ni pogojev za uvedbo ponovnega azilnega postopka, saj telefonski razgovor s sorodnikom, iz katerega izhaja, da se stanje na Kosovu ni spremenilo, ne pomeni bistveno spremenjenih okoliščin po izdaji prvotne odločbe.
ZAzil člen 27, 27/1-3, 27/5, 36, 36-5, 43, 65, 56/1.
azil - omejitev gibanja - sum zavajanja ali zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - izkaznica prosilca za azil
Istovetnost prosilca za azil je ugotovljena, ko prosilec predloži uradni dokument s sliko, saj v tem primeru organ ugotavlja le pristnost tega dokumenta. Ko prosilec ob podaji prošnje za azil ne razpolaga s takšnim dokumentom, pa je treba njegovo identiteto ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi. Takšno ugotavljanje traja določen čas, zato ZAzil daje možnost, da se prosilcu za azil v teh primerih lahko začasno omeji gibanje.
izvršba po drugi osebi - oprava dejanj na dolžnikove stroške - plačilo stroškov - ugovori v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku se ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je dolžniku naložena izpolnitev določenih obveznosti. Zato pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, niso upoštevne.
pospešeni azilni postopek - zavajanje oziroma zloraba postopka - odložitev odstranitve iz Slovenije
Za zavajanje oziroma zlorabo azilnega postopka se šteje tudi, če prosilec vloži prošnjo za azil zato, da bi odložil svojo odstranitev iz Slovenije. To je podano pri tujcu, ki ilegalno vstopi v Slovenijo, tudi tedaj, če prošnjo za azil vloži šele po treh dneh bivanja v Centru za tujce, kamor je nastanjen zaradi odstranitve iz Slovenije, saj je ves čas pod nadzorom organa, pri katerem lahko vloži prošnjo.
denacionalizacija - upravičenec - protifašistična koalicija - tuj državljan
Če oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, ob podržavljenju ni imela jugoslovanskega državljanstva, ni upravičenka po 1. odstavku 9. člena ZDen. Tudi če je imela ob podržavljenju državljanstvo države, ki se je bojevala na strani protifašistične koalicije, ni upravičenka, ker ni izkazala, da bi se sama bojevala na strani protifašistične koalicije.
Če okoliščine, ki jih prosilec za azil navaja kot razlog za zapustitev izvorne države, ne pomenijo preganjanja zaradi vere, rase, nacionalnosti, politične pripadnosti oziroma pripadnosti določeni družbeni skupini in je to očitno iz prošnje za azil, se taka prošnja zavrne kot očitno neutemeljena na podlagi 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil.
ZAzil člen 35, 35/2-2. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/5.
azil - individualna ogroženost - utemeljen strah pred preganjanjem - izsiljevanje za denar - očitno neutemeljena prošnja - glavna obravnava - zaslišanje
Razlogi, ki jih je prosilec za azil navedel za priznanje azila v RS (da mu v izvorni državi grozijo in ga izsiljujejo za denar, ker je bil premožen trgovec), ne predstavljajo preganjanja, ki se je kot pravni standard uveljavilo v azilnem pravu in upravnosodni praksi, temveč sodijo na področje kaznivih dejanj oziroma prekrškov, ki jih obravnavajo in nadalje ukrepajo za to pristojne institucije v izvorni državi.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - obresti kot postranska terjatev - zavrženje revizije
Obresti se štejejo za glavni zahtevek le, če so osnovni, oziroma edini razlog za začetek pravde. Če pa je zahtevek za njihovo plačilo postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev. Takšne narave ne izgubijo niti, če so izračunane kot glavnica, niti ko je v postopku z revizijo sporna le odločitev o njih.
Tožena stranka je dokazala, da na neizbiro tožnika ni vplivala njegova narodnost, temveč objektivno upravičeni razlogi, ki izhajajo iz vrste in narave dela na razpisanem delovnem mestu, ne glede na osebne okoliščine posameznega kandidata.
revizija - vložitev revizije - pomočnik državnega pravobranilca
Pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje bi moral vložiti državni pravobranilec. Pomočnica državnega pravobranilca, ki je vložila pritožbo, za to pravdno dejanje ni imela ne pooblastila v zakonu, ne posebnega pooblastila državnega pravobranilca.
dodatek k pokojnini, ki jo je dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz republik nekdanje SFRJ
Pri dodatku po ZZSV ne gre za določitev slovenske pokojnine, ampak dodatek predstavlja to, kar izhaja iz njegovega poimenovanja in iz naslova zakona: dodatek k pokojnini, ki jo je upravičencu dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od republik nekdanje SFRJ.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavcev - delovni invalid - stečaj - odpravnina
Niti na podlagi prevzema na delo v smislu 15. člena ZTPDR niti na podlagi 48. člena ZTPDR o pravici delovnega invalida do razporeditve na ustrezno delovno mesto v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, tožena stranka ni prevzela obveznosti plačila odpravnine tožniku in to tudi ne za primer, da mu preneha delovno razmerje zaradi stečaja delodajalca, h kateremu je bil razporejen oziroma prevzet na delo.
ZDR (1990) člen 17, 17/1.ZPP člen 286, 362, 362/2.ZDSS-1 člen 34, 34/1.
delovno razmerje za določen čas - nova dejstva in dokazi - prekluzija
Dejstva v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi so bila pomembna že v prvotnem postopku in takšna niso postala šele po tem, ko se je o pravni naravi spora opredelilo pritožbeno sodišče. Ker je tožena stranka za ta dejstva ves čas vedela oziroma razpolagala s temi dokazi, ni mogoče šteti, da jih brez svoje krivde (v smislu 286. in 362. člena ZPP) ni mogla navesti že na prvem naroku v tej zadevi. Določba 1. odstavka 34. člena ZDSS-1 ne izključuje 2. odstavka 286. člena ZPP in 2. odstavka 362. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitnega dela - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je z udeležbo na seji nadzornega sveta res pridobil določeno materialno korist (sejnino). Toda če je to lahko opravljal poleg svojega dela pri toženi stranki, bi to lahko opravljal tudi v času bolniškega staleža - če to ne bi bilo v nasprotju z navodili zdravnika ali prepovedjo potovanja iz kraja bivanja. Odsotnost z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer opravlja poleg tega dela.