Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da tožnik navedenih izvidov in mnenj v upravnem postopku ni predložil, zato jih tožena stranka ni mogla upoštevati. Tudi v upravnem sporu jih sodišče prve stopnje zato pravilno ni upoštevalo, saj navedena izvida in mnenji predstavljata tožbeni novoti (3. odstavek 14. člena ZUS).
azil - redni postopek - preganjanje - objektivne okoliščine - subjektivna ogroženost
Republika Slovenija priznava pravico do azila le tistim tujcem, ki zaprosijo za zaščito iz razlogov, določenih v Konvenciji o statusu begunca in Protokolu o statusu beguncev (Ženevska konvencija), to je zaradi preganjanja, zaradi vere, rase, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 267, 267/1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 12, 15. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 6.URS člen 3a. ZUS člen 72, 72/3, 73.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva - pravo EU kot novo dejstvo
Članstvo Slovenije v EU in prevzem pravnega reda EU ni razlog za obnovo postopka, saj je z včlanitvijo v EU evropsko pravo postalo notranje materialno pravo, med razlogi za obnovo postopka pa zmotna uporaba materialnega prava ni navedena.
ObrZ člen 6, 9. ZTI člen 15. ZGD člen 4. ZUS člen 77, 77/2-3.
ukrep tržnega inšpektorja - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - zmotna uporaba materialnega prava
S pripojitvijo prevzete družbe k tožeči stranki je tožeča stranka nasledila tudi upravno odločbo, izdano pripojeni družbi, da ta izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti popravil in vzdrževanja cestnih vozil, brez ličenja in pranja, na podlagi katere je pripojena družba to dejavnost tudi opravljala.
potrdilo o neobstoju predkupne pravice na nezazidanih stavbnih zemljiščih - pomanjkljivost upravnega spisa - pomanjkljive navedbe - glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
Odločitev sodišča prve stopnje, da zaradi pomanjkljivosti upravnega spisa ne reši upravnega spora, je bila preuranjena. Sodišče prve stopnje bi moralo namreč v takem primeru od tožene stranke zahtevati, da v določenem roku pošlje vse spise, ki se nanašajo na zahtevo (4. odstavek 36. člena ZUS), tožeči stranki naložiti, da v določenem roku dopolni ali pojasni svoje navedbe (2. točka 1. odstavka 44. člena ZUS) in po potrebi zaradi razjasnitve dejanskega stanja opraviti tudi glavno obravnavo (1. in 2. odstavek 50. člena ZUS).
Če okoliščine, ki jih prosilec za azil navaja kot razlog za zapustitev izvorne države, ne pomenijo preganjanja zaradi vere, rase, nacionalnosti, politične pripadnosti oziroma pripadnosti določeni družbeni skupini in je to očitno iz prošnje za azil, se taka prošnja zavrne kot očitno neutemeljena na podlagi 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil.
ZAzil člen 35, 35/2-2. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/5.
azil - individualna ogroženost - utemeljen strah pred preganjanjem - izsiljevanje za denar - očitno neutemeljena prošnja - glavna obravnava - zaslišanje
Razlogi, ki jih je prosilec za azil navedel za priznanje azila v RS (da mu v izvorni državi grozijo in ga izsiljujejo za denar, ker je bil premožen trgovec), ne predstavljajo preganjanja, ki se je kot pravni standard uveljavilo v azilnem pravu in upravnosodni praksi, temveč sodijo na področje kaznivih dejanj oziroma prekrškov, ki jih obravnavajo in nadalje ukrepajo za to pristojne institucije v izvorni državi.
izvršba po drugi osebi - oprava dejanj na dolžnikove stroške - plačilo stroškov - ugovori v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku se ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je dolžniku naložena izpolnitev določenih obveznosti. Zato pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, niso upoštevne.
ZAzil člen 27, 27/1-3, 27/5, 36, 36-5, 43, 65, 56/1.
azil - omejitev gibanja - sum zavajanja ali zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - izkaznica prosilca za azil
Istovetnost prosilca za azil je ugotovljena, ko prosilec predloži uradni dokument s sliko, saj v tem primeru organ ugotavlja le pristnost tega dokumenta. Ko prosilec ob podaji prošnje za azil ne razpolaga s takšnim dokumentom, pa je treba njegovo identiteto ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi. Takšno ugotavljanje traja določen čas, zato ZAzil daje možnost, da se prosilcu za azil v teh primerih lahko začasno omeji gibanje.
denacionalizacija - upravičenec - protifašistična koalicija - tuj državljan
Če oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, ob podržavljenju ni imela jugoslovanskega državljanstva, ni upravičenka po 1. odstavku 9. člena ZDen. Tudi če je imela ob podržavljenju državljanstvo države, ki se je bojevala na strani protifašistične koalicije, ni upravičenka, ker ni izkazala, da bi se sama bojevala na strani protifašistične koalicije.
pospešeni azilni postopek - zavajanje oziroma zloraba postopka - odložitev odstranitve iz Slovenije
Za zavajanje oziroma zlorabo azilnega postopka se šteje tudi, če prosilec vloži prošnjo za azil zato, da bi odložil svojo odstranitev iz Slovenije. To je podano pri tujcu, ki ilegalno vstopi v Slovenijo, tudi tedaj, če prošnjo za azil vloži šele po treh dneh bivanja v Centru za tujce, kamor je nastanjen zaradi odstranitve iz Slovenije, saj je ves čas pod nadzorom organa, pri katerem lahko vloži prošnjo.
razrešitev direktorja – stvarna pristojnost – izpodbijanje sklepov nadzornega sveta – pravica do obrambe
Tožnik je bil s sklepom nadzornega sveta razrešen s funkcije direktorja. Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presojali zakonitost navedenega sklepa. Glede na to, da je v ZGD izrecno določeno, da so lahko le skupščinski sklepi podvrženi sodni presoji, glede sklepov nadzornega sveta pa ZGD take določbe nima, bi bil zaključek, da je mogoče ugotavljati tudi ničnost in izpodbojnost sklepov nadzornega sveta, v nasprotju z določbami ZGD. Direktorju je bila v postopku razrešitve priznana pravica do obrambe ob upoštevanju prvotnega besedila 250. člena ZGD, ki je pravico do odpravnine vezal na utemeljenost razloga za odpoklic. Z novelo ZGD-F je bil 250. člen tega zakona obsežno noveliran, kot posledico neutemeljenega odpoklica pa ne določa več plačila odpravnine, ki bi se določala ob upoštevanju zneska plače ali drugih dohodkov na temelju zaposlitve, zaradi česar so se tudi v postopke razrešitve vnašali instituti iz delovnega prava, konkretno pravica do obrambe po ZDR/90. Po noveli ZGD-F ima razrešeni član uprave pravico do odpravnine le v primerih in pod pogoji, določenimi z družbeno pogodbo oziroma s pogodbo o zaposlitvi. Ker ZGD-F v postopku razrešitve člana uprave ne predvideva zagovora, z novelo ZGD-F pa so se razlogi za odpoklic uprave spremenili tako, da zakon predvideva tudi možnost, da je član uprave lahko razrešen iz razloga, ki ni na njegovi strani in razlog za utemeljen odpoklic člana uprave ni nujno vezan na krivdo odpoklicanega člana uprave, določba tega člena pa se tudi ne nanaša več na delovnopravne institute (plača, odpravnina), ni pravne podlage za zaključek, da mora biti članu uprave v postopku razrešitve dana možnost obrambe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 113/1.ZSDU člen 67.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – član sveta delavcev – soglasje sveta delavcev
Svet delavcev je na seji obravnaval problem zmanjšanja števila delavcev, se seznanil z dejstvom, da je njihov član – tožnik opredeljen kot trajni presežek in da se mora svet glede tega posebej opredeliti. Sprejet je bil sklep, da kolikor ne bo pisnega odgovora v osmih dneh, svet delavcev soglaša s predlogom, da se tožnik opredeli kot presežek. Ker odgovora sveta ni bilo, to pomeni, da je svet delavcev dal soglasje (ne gre samo za fikcijo, kot meni revident) za odpoved pogodbe o zaposlitvi svojemu članu.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - terenski dodatek - dnevnica - plačilo razlike med terenskim dodatkom in dnevnico - policist
Ker je bilo v 4. odstavku 94. člena ZNZ izrecno določeno, da ima v drugo enoto začasno napoteni delavec pravico do povračila stroškov v skladu s splošnim aktom ministra, je bilo potrebno glede tega povračila poleg KPND upoštevati tudi veljavni pravilnik ministrstva. Tožena stranka je tožniku v času napotitve na delo na policijsko postajo v drugem kraju poleg brezplačnega prenočišča zagotavljala regresirano prehrano v svojih obratih s posebej prilagojenim režimom obratovanja, zato tožnik ni upravičen do izplačila razlike med izplačanim terenskim dodatkom in dnevnico.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je kršil delovne obveznosti, ker se je o predčasnem odhodu z delovnega mesta in nadomeščanju dogovarjal samo s sodelavcem, ki naj bi ga nadomestil, ne pa tudi z neposredno vodjo. Tako dogovarjanje ni dopustno, saj delodajalcu onemogoča varno in spremljano opravljanje delovnih nalog, kar mu lahko bistveno oteži ali celo onemogoči, da opravi svoj del obveznosti iz delovnega razmerja (tekoče zagotavljanje dela, varnost pri delu ipd.). Vendar pa tožnikova kršitev delovne obveznosti, pod pogojem, da se ne ponavlja, še ni takšne narave, da bi predstavljala tisti resen in utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja.
ZPP člen 112, 112/2, 343, 343/2. ZDSS člen 14, 14/4.
pritožba – rok za vložitev pritožbe – navadna poštna pošiljka
Osemdnevni rok za vložitev pritožbe je iztekel 11.5.2004. Iz pisemske ovojnice je razvidno, da je bila navadna poštna pošiljka sicer oddana na pošto 11.5.2004, vendar pa je na sodišče prispela 12.5.2004, kar je po poteku pritožbenega roka. Da se dan oddaje pošiljke na pošto šteje tudi za dan njene izročitve sodišču, na katerega je naslovljena, velja samo za priporočene poštne pošiljke (ali brzojavne), ne pa tudi za navadne poštne pošiljke.
ZDR člen 82, 82/1, 99. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2.
dokazno breme - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Zaradi pravila o obrnjenem dokaznem bremenu glede obstoja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. odstavek 82. člena ZDR), delavcu ni potrebno dokazovati, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, temveč mora obstoj utemeljenega razloga in s tem pogojeno zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi posameznemu delavcu v sporu dokazati delodajalec.
Pri presoji zakonitosti dokončne odločbe o invalidnosti je potrebno upoštevati tožničino delovno zmožnost v času te odločbe in ne šele kasneje. Mnenja o invalidnosti, telesni okvari, potrebi po ostali pomoči in postrežbi, itd., ki jih v postopku ugotavljanja pravic iz zavarovanja pri toženi stranki dajejo invalidske komisije I. in II. stopnje, imajo naravo izvedenskih mnenj le v teh - predsodnih postopkih, ne pa v postopku pred sodiščem, kjer je potrebno izhajati iz določb ZPP in upoštevati zahtevo po nepristranskem strokovnem mnenju, ki ga ne more podati organ ene od strank v postopku. Glede na naravo mnenj invalidske komisije I. in II. stopnje je v sodnem postopku, v katerem kot ena od strank nastopa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, neprimerno zahtevati od invalidske komisije II. stopnje še dodatno mnenje, v katerem invalidska komisija ne pojasni le morebitnih nejasnosti v svojem že podanem mnenju, temveč se poleg tega še enkrat izrecno opredeli do že znane in še dodatne medicinske dokumentacije - dokumentacije, ki je pri prejšnjem mnenju še ni bilo oziroma invalidski komisiji še ni bila znana. Razlog za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza z izvedencem ne more biti sklicevanje na dopolnilno strokovno mnenje izvedenskega organa ene od strank v postopku.