TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Glede vlaganj v poslovne prostore, ki jih toženka uveljavlja v pobot, sta sodišči prve in druge stopnje upoštevali pogodbena določila, saj določilo 572. člen ZOR omogoča sporazum pogodbenih strank o vlaganjih. Pri tem očitek tožene stranke, češ da nista upoštevali vsega besedila 2. člena pogodbe z dne 10.5.1991, ni utemeljen.

Toženka se je odrekla nadomestilu za sredstva, vložena v ureditev prostorov, čeprav se je ob sklenitvi pogodbe zavedala, da se bo morala izseliti zaradi rušenja zgradbe, ko bo nekdo tretji to zahteval. Dejstvo, da je morala izprazniti prostore zaradi tega, ker je bila zgradba vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ne predstavlja take spremembe okoliščin, kot jo predvidevajo 133. do 136. člen ZOR. Namen pogodbe, ki je bil v tem, da ima toženka začasno v najemu poslovne prostore, se ni spremenil, saj je toženka za začasnost najema vedela ob podpisu pogodbe in ga je lahko pričakovala, ko se je odrekla nadomestilu za sredstva, vložena v ureditev prostorov (prvi in drugi odstavek 133. člena ZOR).