spor majhne vrednosti - sodba zaradi odpovedi - zamuda na prvi narok za glavno obravnavo
Pogoj za izdajo sodba zaradi odpovedi je, da tožeča stranka kljub pravilnemu vabljenju ne pride na narok. V obravnavanem primeru pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedeno, da tožeča stranka ni pravočasno pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, ne pa, da ni prišla na ta narok.
ZIZ člen 55, 55/1-8, 55, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 311, 312.
izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - ugovor prenehanja terjatve - materialnopravni (izvenpravdni) pobot
Dolžnica dejstvo prenehanje terjatve zaradi pobota lahko uveljavljala s pobotno izjavo v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma izvenpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora.
pogodba o preužitku - napotitev na pravdo - verjetnejša pravica
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sporno stanovanje v zemljiški knjigi na podlagi sporne pogodbe vpisano na R. V.. To pa, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, pomeni, da morata drugačno premoženjsko stanje dokazati sodediča in je bila zato njuna napotitev na pravdo pravilna (213. člen ZD).
Glede na to, da je bil tožnik v tej pravdni zadevi že enkrat poučen, katera dokazila mora predlogu priložiti, je zaključek sodišča, da glede tokratnega predloga ne gre za prava neuko stranko, pravilen. Glede na razloge se tudi višje sodišče strinja, da tožnik ni izkazal tako slabega premoženjskega stanja, da bi bilo zaradi plačila stroškov postopka ogroženo njegovo preživljanje.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - regresni zahtevek zavarovalnice - omejitev višine regresa
Pravilno pritožba opozarja na določbe šestega odstavka 7. člena ZOZP, po kateri je pravica zavarovalnice do regresa omejena na 2.000,000,00 SIT (oz. po 1.1.2007 na 8.345,85 EUR). Ta določba zakona je bila sicer res uveljavljena šele v letu 10.8.2002, do nezgode pa je prišlo že v letu 2001, vendar je tožeča stranka regresni zahtevek prvič uveljavljala šele leta 2003. Za take primere pa po sodni praksi velja, da se že uporabljajo določbe noveliranega 7. člena ZOZP in je torej regres omejen na 2.000,000,00 SIT.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02801
OZ člen 435, 435/1, 435, 435/1. ZZK-1 člen 41, 41.
prodajna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa prodajalca - tožba na izročitev listine, sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Temeljna obveznost prodajalca je, da izroči stvar, ki je prodana kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico na njej (1. odst. 435. čl. OZ). Če prodajalec krši obveznost in listine sposobne za vpis ne izroči kupcu, mora kupec uveljavljati izročitev listine pred sodiščem s tožbo. V predmetni zadevi je sicer tožena stranka tožniku izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, manjka pa le overitev podpisa prodajalca, zato je pravilno tožeča stranka zahtevala s tožbo, da podpis na citirani pogodbi overi.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker tožena stranka ni dokazala tožniku očitanega ravnanja - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja tatvine. Navedenega ne more spremeniti pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero je bil zaradi istega dogodka spoznan za odgovornega za kaznivo dejanje prikrivanja, saj mu tega kaznivega dejanja tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni očitala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK02489
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZPP člen 7, 7. ZGD-1 člen 337, 337.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - izključitev prednostne pravice do novih delnic - izpodbijanje sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - zbiranje procesnega gradiva - razpravno načelo
Že sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom po naravi stvari predstavlja izključitev prednostne pravice do novih delnic dosedanjih delničarjev po 337. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Za takšno izključitev zato ni treba sprejeti nobenega posebnega sklepa, zlasti pa tudi ne opraviti formalnih zahtev, ki jih takšna izključitev sicer zahteva po določbah 4. odst. 337. čl. ZGD-1. Vendar pa po oceni pritožbenega sodišča to ne velja tudi za materialne predpostavke izključitve prednostne pravice.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sestavina pogodbe o zaposlitvi
Če čas trajanja delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi ni opredeljen, se domneva, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, na delodajalcu pa je dokazno breme o tem, da je bil čas trajanja delovnega razmerja za določen čas opredeljen že v pogodbi o zaposlitvi, predloženi v podpis delavcu (in ne vpisan v pogodbo o zaposlitvi šele naknadno).
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 46, 46. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 55, 55.
dodatek za izmensko delo - interni akt delodajalca - kolektivna pogodba
Tožena stranka je obračunavala dodatek za izmensko delo na podlagi internega akta in sicer ga je delavcem izplačevala le za delo v nepretrganem trajanju nad 6 ur in 40 minut od 14.00 ure dalje. Takšno ravnanje pa je v nasprotju s kolektivno pogodbo, po kateri delavcu pripada dodatek ves čas, ko dejansko dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada (55. člen KP), in tako ni zakonita.
ZOR člen 103, 104, 104/2, 103, 104, 104/2. ZDR člen 11, 11/1, 18, 52, 54, 11, 11/1, 18, 52, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z določbo 52. člena ZDR, je nezakonita, v takšnem primeru pa je potrebno šteti, da je sklenil delavec pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker je sankcija za sklenitev nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas določena v ZDR in ker prvi odstavek 11. člena ZDR napotuje na smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava le, če z ZDR ali z drugim zakonom ni drugače določeno, je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je nezakonito sklenjeno pogodbo za določen čas štelo za nično.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nekvalitetno in nestrokovno delo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožnica prejela, ker se kot poslovodja svojega dela ni opravljala kvalitetno in strokovno, ker se ni držala izdelanih smernic za delo v poslovalnici, ker nadrejenega ni obveščala o ugotovljenih primanjkljaju določenih artiklov in ker ni zahtevala oprave kontrolnih inventur, je zakonita.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - navedba pravno pomembnih dejstev
Kot dokaz v utemeljitev navedene trditve je predlagal zaslišanje predstavnice dolžnika B.Š. ter imaginarne osebe kot predstavnice upnika. Ker je logično, da sklepata dogovor dve stranki, saj ne gre za enostransko izjavo volje, ne zadošča zgolj pravilno predlagan dokaz (poimensko) z zaslišanjem predstavnice dolžnika, ampak bi moral dolžnik konkretno navesti (z osebnimi podatki) tudi osebo, za katero trdi, da je z njo sklepal omenjeni dogovor.
poznejša razdelitev - vezanost na pravnomočen sklep o glavni razdelitvi - nedopustnost presoje veljavnosti pravnih podlag za terjatve upnikov
Pri izdaji sklepa o poznejši razdelitvi stečajni senat v nobenem smislu ne more upoštevati pritožnikove navedbe o ničnosti pogodb in pogodbenih določil pravnih podlag, na podlagi katerih so posamezni upniki uveljavljali svoje terjatve, kakor tudi ne morebitnega napačnega ravnanja stečajnega upravitelja pri izrekanju o priznanju posamezne terjatve, ker je višina terjatve že pravnomočno ugotovljena s sklepom o glavni razdelitvi.
ZGD člen 230, 230. OZ člen 190, 275, 404, 190, 275, 404.
razdelitev premoženja v likvidaciji - vrnitev preveč plačanih zneskov
Delničarji, ki so v likvidacijskem postopku prejeli previsoka izplačila, družbi odgovarjajo v smislu 1. odstavka 230. člena ZGD samo do višine zneska, ki so ga preveč prejeli iz likvidacijske mase. Zoper vsakega delničarja ima družba izkazano samostojno terjatev na vrnitev preveč plačanega zneska. Delničarji med sabo niso v solidarni zavezi za povrnitev celotnega zneska preveč razdeljenega premoženja iz likvidacijske mase.
Ob pritožbeno neizpodbijanem in istega dne izdanem sklepu o ustavitvi postopka zardi umika izvršilnega predloga, umik pa je nepreklicen, sodišče ni imelo več podlage meritorno odločati o utemeljenosti ugovora dolžnika.
Sodna poravnava ne pomeni sporazumne prekinitve delovnega razmerja in ni mogoče šteti, da je tožniku prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi. Zato niso podani pogoji, pod katerimi bi bil dolžan spoštovati konkurenčno klavzulo, zaradi česar tudi tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
ZCUKPIL člen 2, 9, 9/4, 9/5, 2, 9, 9/4, 9/5. ZIL-1 člen 47, 47/2, 47/2-b, 47, 47/2, 47/2-b.
kršitev znamke - tranzit - uporaba znamke v gospodarskem prometu - pravna praznina
Kršitev izključne pravice (znamke) je (novo) pravno dejstvo, ki imetniku pravice daje novo pravno možnost, to je uveljavitev zahtevkov v prid varstvu kršene izključne pravice. Pasivno je legitimirana oseba, ki se ji očita kršitveno dejanje. V vseh tovrstnih primerih je na tožeči stranki (med drugim) trditveno in dokazno breme (1) o obstoju kršitvenega dejanja in (2) očitku le-tega toženi stranki.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka (1) kot carinski deklarant ni imela stika s spornim blagom, ker je bilo to zapečateno v kontejnerju, ki je bil namenjen čezoceanskemu prevozu, (2) da ni organizirala prevoza in (3) da ni dala niti naloga za naložitev kontejnerja na vozilo.
Tožena stranka ni storila kršitvenega dejanja, ker spornih znamk pri svojem delovanju ni niti omenjala niti ni prikrivala njihove neupravičene uporabe na spornem blagu, ker spornega blaga niti videla ni.
Pojma "ponujanja" in "dajanja na trg" iz (b) tč. 2. odst. 47. čl. ZIL-1 sta razložena v sodbi Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju SES) C-405/03 z dne 18.10.2005 (Class International BV proti Colgate-Palmolive Company).
Tožeča stranka toženi ni očitala ravnanj, ki bi obsegala dajanje blaga na trg v Republiki Sloveniji, temveč zgolj omogočanje izvedbe tranzita blaga preko ozemlja RS, ki, upoštevaje citirani stališči SES, samo zase že v načelu ne sodi v katalog kršitvenih dejanj iz 47. čl. ZIL-1.