OZ člen 270, 270/1, 280, 280/1. ZDavP-2 člen 173, 173/1.
izpolnitev obveznosti - davčna izvršba - plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - izpolnitev terjatve s strani tretjega
Če je stranka izpolnila obveznost kot dolžnikov dolžnik na podlagi sklepa o davčni izvršbi, je s tem izpolnila obveznost osebi, ki jo določa zakon, to je ZDavP-2. Takšna izpolnitev je skladna s prvim odstavkom 280. člena OZ. Z izpolnitvijo obveznosti pa je ta prenehala.
enostranski pravni posel - opcija - odpovedni rok - splošni pogoji pogodbe - razlaga pogodb - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - ničnost nekaterih določil splošnih pogojev
Pritožnica se zavzema za mehanično, formalistično in akontekstualno uporabo pogodbenega prava in med drugim zanemarja, da v vseh pogodbenih razmerjih učinkujejo tudi temeljna načela. Od teh sta v tej zadevi v ospredju načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih, ki mu je neomejena oblast enega pogodbenika nad drugim tuja, ter načelo vestnosti in poštenja, ki od pogodbenikov zahteva, da sta drug do drugega obzirna.
nevarna vožnja v cestnem prometu - dejanske okoliščine poteka prometne nesreče - konkretizacija zakonskega znaka - vzročna zveza - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in povzročitvijo nesreče - pretrganje vzročne zveze - nepredvidljiv dogodek
Pritožbeno izpostavljene okoliščine - vožnja ponoči, megla, spolzko vozišče in gost promet - namreč niso dodatni zakonski znaki kaznivega dejanja, temveč dejanske okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri presoji, ali je obdolženi tempore criminis vozil s prilagojeno hitrostjo, ter ali je bila njegova vožnja objektivno in subjektivno nevarna. Gre torej zgolj za konkretizacijo zakonskega znaka "vožnja, ki povzroči neposredno nevarnost", ne pa za razširitev ali spremembo opisa kaznivega dejanja. Pritožbeno zatrjevanje, da takšne okoliščine ne sodijo v izrek prvostopenjske sodbe, zato ni točno, saj so lahko v opisu kaznivega dejanja navedene tudi dejanske okoliščine, ki konkretizirajo način storitve, kar omogoča ustrezno presojo izpolnjenosti zakonskih znakov.
Zagovornik ne upošteva, da vzročna zveza ni pretrgana, kadar dejanje oškodovanca ali tretje osebe ne predstavlja izrednega in nepredvidljivega dogodka, temveč spada v okvir običajnih prometnih situacij, ki jih mora voznik, še posebej v stanju popolne prisebnosti in ob vožnji s prilagojeno hitrostjo, pričakovati in nanje ustrezno reagirati.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - krivdna odškodninska odgovornost - žaljiva izjava - vprašanje žaljivosti izjave - objektivno žaljivo ravnanje - izjava v drugem pravdnem postopku - izjava, dana v kazenskem postopku - pravica do sodnega varstva - svoboda izražanja
Svoboda izražanja je bistvenega pomena za učinkovito uveljavljanje pravice do poštenega sojenja. V sodnih postopkih morajo stranke imeti možnost, da predstavijo svoje videnje spora na svoj način, kakor so ga same doživele, četudi pri tem uporabijo opise, stališča in argumente, ki so za drugo stran nesprejemljivi in kot taki (subjektivno) žaljivi.
Dejstvo, da kazenski in pravdni postopek nista imela neugodnega izida za (tukajšnjega) tožnika, samo po sebi še ne pomeni, da so bile navedbe toženca v teh postopkih neresnične in žaljive. Enačenje zavržene kazenske ovadbe s krivo ovadbo in umaknjene tožbe z izmišljeno (šikanozno) tožbo je neustrezno. Vsaka zavržena kazenska ovadba namreč še ne pomeni krive ovadbe niti vsak umik tožbe še ne kaže na to, da tožba ni imela nobene dejanske in pravne podlage (nasprotna razlaga bi pomenila izvotlitev ustavne pravice do sodnega varstva). Protipravnost ravnanja je podana le tedaj, ko je prišlo do (namerne) zlorabe pravice do sodnega varstva.
postopek osebnega stečaja - ugovor dolžnika - sklep o končni razdelitvi - končni načrt razdelitve - nadomestilo upravitelja - strošek sodne takse - razlogi za izpodbijanje
Čeprav so v skladu s 1. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP odločitve o ugovorih del sklepa o razdelitvi in se o njih ne odloča samostojno, je bilo glede na konkretne okoliščine v tem postopku, treba razveljaviti odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka, in sicer opravo končne razdelitve na podlagi končnega načrta končne razdelitve stečajne mase. Upravitelj je tisti, ki mora na podlagi odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru izdelati nov končni načrt končne razdelitve (drugi odstavek v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP).
S pritožbo proti sklepu o končni razdelitvi pa je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. tega člena tega zakona in končni načrt razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP).
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/2, 44/2-b, 52e, 52e/2, 52e/2-b, 114, 114/1, 114/1-b, 114/4, 114/4-a. ZIL-1F člen 39, 39/1.
tožba za ugotovitev ničnosti znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - trditveno in dokazno breme - razlikovalni učinek znamke - verjetnost zmede - podobnost blaga - povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke - merilo povprečnega potrošnika - zmeda potrošnika glede izvora blaga
Sodišče Evropske unije je opredelilo dejavnike za ugotavljanje podobnosti blaga, in sicer: narava blaga, namen blaga, način njegove uporabe, njegova dopolnilnost, konkurenčnost ali zamenljivost, distribucijske poti/prodajne točke, upoštevna javnost, običajni izvor. Ti dejavniki so pravni pojmi, opredelitev meril za njihovo presojo je vprašanje prava. Vendar pa je vprašanje dejstev, ali in v kakšnem obsegu so ti dejavniki v konkretnem primeru izpolnjeni.
Verjetnost zmede v javnosti v smislu točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Tako je verjetnost zmede izključena, če se ne zdi, da potrošnik pripisuje spornemu blagu, da izvira od enega ali od ekonomsko povezanih subjektov. Razumevanje pojma skupnega izvora blaga se neločljivo navezuje na funkcijo znamke, da zagotavlja potrošniku, da je blago, označeno z znamko, proizvedeno pod kontrolo istega subjekta in bo zato po vsej verjetnosti imelo enako kvaliteto.
Razlikovalni učinek prejšnje znamke je pomemben dejavnik pri presoji verjetnosti zmede: verjetnost zmede je toliko večja, kolikor je večji razlikovalni učinek prejšnje znamke, znamke z večjim razlikovalnim učinkom pa uživajo širše varstvo kot znamke z majhnim razlikovalnim učinkom. Dejstvo, da ima prejšnja znamka povečan razlikovalni učinek, je v prid ugotovitvi verjetnosti zmede.
Ključni pritožbeni očitek, da naj toženka ne bi bila zemljiškoknjižna lastnica, da ne gre za dejstvo in da je ta trditev v nasprotju s predloženimi dokazi, ne drži. Lastnik je preprost pravni pojem, ki je kot tak v splošni, vsakdanji uporabi v pomenu opisa dejstev. Prevladujoče stališče pravne teorije je, da mora sodišče take tožbene navedbe sprejeti kot dejanske trditve.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2. KZ-1 člen 186, 186/1.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Sodišče prve stopnje je za količino zaseženih tablet ocenilo, da bistveno presega količino, ki bi jo obdolženec lahko imel za lastno rabo, ne glede na to, da gre za odvisnika, posebej upoštevaje, da dnevno prejema tudi substitucijsko terapijo.
Pravilno je zaključilo, da naj obdolženca predhodne obsodbe za istovrstno kaznivo dejanje in izrečene zaporne kazni ne bi odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj, iz česar je utemeljeno sklepalo tudi o obdolženčevi vztrajnosti pri njihovem izvrševanju.
Glede na prejšnje življenje obdolženca je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da z milejšimi ukrepi ponovitvene nevarnosti ne bi bilo mogoče odpraviti, pravilen, saj so milejši ukrepi primerni za storilce, za katere je mogoče pričakovati, da bodo pravila izvrševanja milejšega ukrepa spoštovali, kar pa za obdolžence, pri katerih sodišče ugotovi vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj, kot je to v obravnavanem primeru, ni mogoče ugotoviti.
SPZ člen 27, 27/1, 93. ZVKSES člen 15, 15/4, 70, 70/1, 70/1-5. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2. OZ člen 111.
stečajni postopek - ugovor prodane in izročene stvari - lastniška posest - varstvo kupcev stanovanj - zadržanje dela kupnine - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - argument teleološke redukcije - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravila vračanja
"Če je prodajalec kupcu pred začetkom stečaja izročil posest nepremičnine, vendar mu ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila, je le delno izpolnil svojo obveznost. […] [P]oložaj, ko je insolventni dolžnik pred začetkom stečajnega postopka že izročil posest nepremičnine, obravnavati po pravilih o vzajemno neizpolnjeni dvostranski pogodbi, ne glede na to, ali je kupec pred začetkom stečaja plačal celotno kupnino ali le del kupnine. Zato lahko pri tem položaju kupec tudi po začetku stečajnega postopka uveljavlja zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj za terjatve, ki izvirajo iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, začetek stečajnega postopka ne povzroči nobenih pravnih posledic (prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP)." Med zapisom in pravo pravno vsebino določbe neredko ni preprostega enačaja, včasih pa je rezultat jezikovne razlage treba celo predreti (z argumentom teleološke redukcije). V tem primeru je takšno predrtje utemeljeno. Nesmiselno bi bilo z vidika varovalnega režima ZVKSES, da bi bil potrošnik bolje varovan, če ne bi plačal vse kupnine, kot če jo plača v celoti.
odškodnina zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu - vmesna sodba v odškodninskem sporu - odločitev po temelju - temelj odškodninske odgovornosti - obstoj nepremoženjske škode - poškodba pri padcu po stopnicah - zdrs na stopnicah - drsnost stopnic - tek - mnenje izvedenca za varstvo pri delu - formalne zahteve - neobvezni standard - popravilo in vzdrževanje stopnic - stanje pred škodnim dogodkom - dejavniki tveganja - zavod za prestajanje kazni zapora - naloge pravosodnih policistov - nujnost ukrepa - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - razumni ukrepi za zmanjšanje škode - pričakovan dogodek - predvidljiva škoda - objektivna predvidljivost - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - pravilna dokazna ocena - dokazna ocena izpovedi prič - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nesrečno naključje
Bistveno pri zadevi je, da je tožnik po stopnicah hitel. Hitel (tekel) pa je z utemeljenim razlogom, ki mu ga nikakor ni mogoče šteti v škodo. Kot paznik se je odzval na alarm, kar je nujna, urgentna situacija, na katero je treba reagirati kakor hitro je mogoče. Ker je to v zaporu pričakovani riziko, je treba računati, da se po stopnicah tudi teče, čemur sicer, kot je poudaril tudi izvedenec, stopnice niso namenjene. Mnenje izvedenca, da zaščitni trakovi na predmetnih stopnicah v zaporu svoje funkcije niso opravljali, se tako izkaže za utemeljeno, pravilno. Morali bi biti nameščeni tako, da ne bi omogočali zdrsa, če nekdo po njih teče. Zaščitene bi morale biti torej celo nadpovprečno, torej bolj kot sicer vsake druge stopnice, denimo v stanovanjskem bloku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090347
ZIZ člen 272. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 87, 88, 88/1.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - ureditvena začasna odredba - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - praksa SEU - namen zavarovanja z začasno odredbo - varstvo potrošnikov
V obravnavani zadevi se kot pravno relevantna izpostavlja okoliščina, da je tožnik od toženke prejel 100.274,63 EUR kredita, v času vložitve tožbe pa ga je odplačal v znesku 92.633,08 EUR. Glavnice, izplačane iz naslova toženkine izpolnitve kreditne pogodbe, tožnik torej še ni odplačal. Dokler ni odplačal kredita v višini prejetega zneska, ni mogoč zaključek, da mu nastaja škoda. Ker glavnice tožnik še ni odplačal, mu vsaj do njenega odplačila ne bo potrebno spreminjati tožbe za med postopkom plačane obroke. Tako mu ne bodo nastajali stroški povezani s spremembo tožbe. Do tega bo prišlo šele, ko in če bo odplačal glavnico, torej ko bo toženki vrnil, kar je od nje po pogodbi prejel. Poleg tega je glede na tožnikove trditve mogoče zaključiti, da bi bila v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka, zanj težja obveznost, da naenkrat vrne celoten še dolgovani znesek, kot pa da ga tekom postopka vrača v mesečnih obrokih do končnega poplačila izročenega zneska kredita. Tako bi nastal položaj, ki bi imel v primeru izdaje predlagane začasne odredbe za tožnika hujše negativne posledice kot v primeru njene neizdaje. Tak položaj pa je v nasprotju z varstvom potrošnika, ki je osnovni cilj Direktive.
DZ člen 135, 141, 141/5, 183, 183/1, 189, 190. ZSDP-1 člen 73
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - stiki - korist mladoletnega otroka - preživnina - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - otroški dodatek
Če se starša ne sporazumeta, kdo bo uveljavljal pravico do otroškega dodatka, družinsko sodišče nima podlage za določitev upravičenca, ker ga določa že 73. člen ZSDP-1.
obrazloženost sodne odločbe - kršitev pravice do izjave - pravica do poštenega sojenja - razveljavitev sodbe - pravno pomembna dejstva - sporen obstoj dolga - poslovno sodelovanje - posojilo - dokazno breme
Obrazložena sodna odločba je bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Pomeni obveznost sodišča, da se seznani z navedbami strank, jih pretehta ter se do njih, če so za odločitev bistvene, v obrazložitvi odločbe opredeli. Pri tem ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen (ekspliciten). Da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in da jih je obravnavalo, je lahko razvidno tudi posredno (implicitno), iz drugih razlogov obrazložitve.
Ni izključeno, da je tožnikov izhodiščni vložek, kljub ugotovljenemu poslovnemu sodelovanju, predstavljal posojilo in ne tveganega ter v primeru neizpolnitve obveznosti nezavarovanega kapitala.
Dokazno breme, da je bilo posojilo dano oziroma, da je tožnik posodil zatrjevani znesek tožencu, je bilo na tožniku. V kolikor sodišče ugotovi, da je tožnik svoje trditve dokazal, je na toženca prevaljeno dokazno breme o vračilu posojila (ki ga toženec ni zatrjeval, glede na to, da je trdil, da posojila sploh ni bilo).
napotitev dediča na pravdo - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine - vrednost stvari - potrebe zakonca - soprispevek k povečanju ali ohranitvi premoženja - skupno pridobivanje - skupna lastnina zakoncev - lastništvo premičnine
Določba 33. člena ZD omogoča zgolj, da se iz zapuščine izločijo predmeti, ki niso večje vrednosti in kateri so se v času skupnega gospodinjstva z zapustnikom rabili za zadovoljevanje vsakdanjih potreb.
višina preživnine za otroka - odmera preživnine - zahtevek na zvišanje preživnine - zmožnost plačevanja preživnine - nadstandardne potrebe - bistvena sprememba - premoženjsko stanje staršev - sprememba višine preživnine
Ugotovljeno dejansko stanje je zato potrebno presojati z upoštevanjem, da se dohodek očeta od zadnje odločitve o višini preživnine ni zvišal, nasprotno, da se je zvišal dohodek matere, ter da se s strani matere zatrjevano bistveno povečanje mesečnih potreb otrok od leta 2021, nanaša predvsem na nadstandardne prostočasne aktivnosti. Celovita presoja vseh okoliščin, relevantnih za odločitev ali so podani pogoji za vnovično odločanje o zvišanju preživninske obveznosti očeta (določba 197. člena DZ), zato utemeljuje zavrnitev materinega predloga.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - primernost skrbnika - pravica do izjave - naloge skrbnika
Pritožbeno sodišče zavrača navedbe nasprotne udeleženke, da ji ni bila dana možnost izraziti mnenje o postavljeni skrbnici, kakor tudi njene navedbe, da se ni strinjala z njenim imenovanjem. Predlagatelj je 22. 8. 2024 nasprotno udeleženko obiskal na domu ter jo seznanil, da bo začel postopek njene postavitve pod skrbništvo in da bo za skrbnico predlagal B. B. Nasprotna udeleženka se je s predlagano skrbnico strinjala in to potrdila s podpisom zapisnika.
Pritožba ne vzbudi pomisleka, da ima postavljena skrbnica osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje skrbniških obveznosti.
Naloge skrbnice so opredeljene tako, da nasprotni udeleženki nudijo pomoč in podporo, ne da bi jo hkrati omejevale v samostojnem nastopanju v pravnem prometu.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zadržanje brez privolitve - poseg v osebnostne pravice posameznika - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - kumulativno izpolnjevanje pogojev - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - zdravstveno stanje - obstoj duševne motnje - starostna demenca - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - psihiatrično izvedensko mnenje - stalno nadzorstvo - zdravljenje v domačem okolju - pavšalne pritožbene navedbe - učinek pravnomočnosti
Ugotavljanje obstoja duševne motnje zahteva strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Ravno zato ZDZdr v postopkih za namestitev osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve zahteva pregled osebe s strani izvedenca psihiatrične stroke in pridobitev njegovega izvedenskega mnenja (drugi odstavek 75. člena v zvezi s 43. členom ZDZdr).
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 226. ZMed člen 18, 18/3, 18/4, 41.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - objava popravka - odgovorni urednik - prehod obveznosti na novega dolžnika
Če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga objava popravka, zamenja odgovorni urednik medija, preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave popravka na novega odgovornega urednika.
Odgovorni urednik medija kot splošno pravilo odgovarja za vsako objavljeno informacijo. Če bi bila nova dolžnica res odgovorna zgolj za posamezne programske sklope, bi to moralo biti tudi navedeno v Razvidu medijev, saj se sicer pri avditoriju ustvarja napačen vtis oziroma dvom v to, za katere objavljene informacije odgovorna urednica odgovarja.
ZST-1 točka 2.3.a. URS člen 14, 22, 23, 25. ZST-1 člen 10, 10/1.
ugovor zoper plačilni nalog - taksna obveznost - taksna oprostitev - načelo enakosti - namen določbe - uveljavljanje sodnega varstva
Oprostitev plačila sodne takse v individualnih delovnih sporih premoženjske narave velja le za delavca kot tožnika. Zakonodajalec torej zavestno omejuje oprostitev le na aktivno stran - delavca, ki uveljavlja svoje pravice. Namen oprostitve, kot izhaja tudi iz obrazložitve k navedeni taksni tarifi, je olajšati dostop do sodišča delavcu kot šibkejši stranki postopka, ki bi ga sicer plačilo takse lahko odvrnilo od vložitve tožbe. Razlaga, po kateri bi bila oprostitev razširjena tudi na delavca kot toženca, bi presegla zakonodajalčev namen, saj takrat delavec ne sproža postopka in ni v nevarnosti, da bi ga taksa odvrnila od uveljavljanja sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00089197
ZPP člen 196, 214, 214/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZD člen 145, 145/1.
zamudna sodba - spor glede obsega zapuščine - tožba za ugotovitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - priznanje dejstev - afirmativna litiskontestacija - enotno in nujno sosporništvo - podredni zahtevek - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - solidarna obveznost dedičev - solidarni dolžniki - povrnitev vrednosti vlaganj - prehod koristi - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da med sodediči glede zapustnikovega premoženja nastane skupnost, pri čemer je dediščina njihova skupna lastnina, pri kateri deleži niso določeni in predstavlja nedeljivo celoto. Takšna skupnost praviloma traja vse do takrat, ko zapuščino razdelijo med seboj. Do takrat dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Zaradi narave skupnostnega razmerja je spor glede obsega zapuščine mogoče rešiti samo na enak način za vse dediče, zato so dediči enotni in tudi nujni sosporniki. To velja tako v primerih, ko je spor med sodediči (na eni strani) in tretjim kot v sporih med samimi sodediči. Nujno sosporništvo je procesna nujnost in ni odvisno od morebitnih priznanj posameznih dedičev pred pravdo, zato ni pravno pomembno, da je ena od sodedinj tožnikov izločitveni zahtevek v zapuščinskem postopku priznala. Ker morajo biti po povedanem v reševanje spora o obsegu zapuščine vključeni vsi dediči, bodisi na aktivni ali pasivni strani, je zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije primarni tožbeni zahtevek neutemeljen, pravilen. Ne gre namreč za vprašanje sklepčnosti zahtevka, kot to zmotno meni pritožnik.
Drugačna pa je situacija glede podrednega tožbenega zahtevka. Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove je solidarna in omejena do višine vrednosti njihovega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Solidarni dolžniki niso ne nujni ne enotni sosporniki. Odločitev sodišča, ki je tudi podredni tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, je zato zmotna.