Povišanje stroškov za 10% zaradi zastopanja več strank temelji na 9. členu ZOT, po katerem se odvetniku za zastopanje več strank v pravdnem postopku vrednost storitev zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko. V tej pravdi odvetnica zastopa prvo in drugotoženo stranko.
ZPIZ-1 člen 60, 68, 68/2, 156, 156/2, 156/5, 157, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/1, 81/2, 82.
invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – invalidska pokojnina
Ob ugotovljeni invalidnosti III. kategorije in poslabšanju invalidnosti v I. kategorijo invalidnosti, se tožniku pravica do invalidske pokojnine lahko prizna le od prvega dne naslednjega meseca, izplačuje pa se od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju zavarovanja.
sodna ureditev meje – kriteriji urejanja – močnejša pravica – grajeno javno dobro – priglasitev stroškov
Pod pojmom »močnejša pravica« se razume lastninska pravica. Mejaša morata torej dokazati kateri od njiju je na spornem mejnem prostoru pridobil lastninsko pravico na enega izmed pravno veljavnih načinov.
N ačelo avtonomije strank ali prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. čl. OZ) med drugim pomeni tudi, da se stranke same odločijo, ali bodo sklenile pogodbo, s kom jo bodo sklenile in kakšna bo njena vsebina. Le če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene (17. čl. OZ). Obveznost skleniti podobo tožene stranke bi lahko obstajala tudi, če bi se ta k sklenitvi najemne ali prodajne pogodbe sama zavezala. Da bi bilo temu tako, tožnik ni zatrjeval, prav tako pa tudi ne, da bi takšna obveznost tožene stranke temeljila na zakonskem določilu. Če tožena stranka pogodbe ni bila dolžna skleniti, tudi ne more nositi škode, ki bi morebiti komu nastala, če pogodba ni sklenjena.
ZOR člen 74, 149. ZPP člen 108, 108/1, 285. ZGO-1 člen 1, 54, 54/4, 56, 56/1. ZUreP-1 člen 12. ZEN člen 47-52, 48, 48/6, 48/7.
določenost tožbenega zahtevka - nepopolna vloga - materialno procesno vodstvo - pogoj - pogodba v korist tretjega
Glede na to, da je v skladu z ZEN zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije treba priložiti elaborat parcelacije, ki ga tožbeni zahtevek ne vsebuje, bi moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu z določilom prvega odstavka 108. čl. ZPP in tožnika pozvati, naj tožbo dopolni, česar pa ni storilo. Zato naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ravna v skladu z določilom 108. čl. ZPP in tožnika pozove na dopolnitev tožbe ter, upoštevaje določbo 285. čl. ZPP, poskrbi, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank.
Tožena stranka je zoper tožbena zahtevka uveljavlja ugovor izpolnitve obveznosti, zato je bila obremenjena s procesnim in materialnim dokaznim bremenom.
Tožeča stranka je izpovedala, da je bila ona dejanska posojilojemalka. Zato je bilo tožbenima zahtevkoma pravilno ugodeno, kljub okoliščini, da je bila na eni posojilni pogodbi podana kot porok, na drugi pa niti ni bila podana.
Pogodbene letne obresti v višini 8 % niso bile oderuške.
umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe – preklic umika predloga za izvršbo
O umiku izvršilnega predloga kot procesnem dejanju upnika, ki ima za posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, je mogoče govoriti šele, če upnik v vlogi, naslovljeni na sodišče, jasno in določno navede, da umika izvršilni predlog, in ko ta vloga prispe na sodišče.
kreditna pogodba - vrnitev kredita - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom
Ko upniku poleg glavnega dolžnika odgovarja tudi porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.
ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - začetek opravljanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča.
Toženka je sodišču predložila zgolj zaposlitveni načrt in potrdilo, da v katastru ni vpisane fizične osebe z njenim imenom in priimkom. Na podlagi teh podatkov pa sodišče prve stopnje njenega premoženjskega stanja ni moglo v celoti preizkusiti, zato je predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljeno zavrnilo na podlagi 3. odstavka 168. člena ZPP.
Za rubež, ki je iz razlogov na strani strank ali udeležencev pravočasno preklican in izvršitelj zaradi tega niti ni šel na kraj, kjer naj se rubež opravi, izvršitelju plačilo ne gre.
stroški postopka - potrebni stroški - stroški pooblaščenca - kilometrina - odsotnost iz pisarne - prisilna privedba priče - opravičilo odsotnosti iz naroka - ustrezno zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje je dvakrat razpisalo obravnavo izven svojega sedeža, na območju drugega sodišča, zato so bili priglašeni potni stroški (kilometrina) in stroški pooblaščenca tožeče stranke za odsotnost iz pisarne potrebni.
Glede na splošnost in nedoločnost predloženega zdravniškega potrdila, ki je bilo izdano, še preden je priča prejela vabilo na narok, priča ni ustrezno in pravočasno izkazala, da ji je njeno zdravstveno stanje tudi po prejemu vabila 1.10.2008 preprečevalo udeležbo na naroku razpisanem za 13.10.2008.
Po prehodni določbi 269. člena SPZ se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo SPZ, upoštevajo določila SPZ. Ta določba se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi. Če pa je priposestvovalna doba nehala teči pred uveljavitvijo SPZ (bodisi, ker je potekla 20-letna priposestvovalna doba bodisi, ker se je zaradi nasprotovanja stranke priposestvovalna doba pretrgala), se uporabijo določbe ZTRL.
Ob pravilni uporabi 149. člena ZZK-1 v povezavi z 267. členom SPZ je pravilna ocena, da je bil po določbah ZTLR zapis odložnega pogoja v zemljiškoknjižnem dovolilu dopusten, to pa pomeni, da bi moral upnik poleg prodajne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom v konkretni zadevi predložiti tudi pobotnico.
Toženec kot sozavarovana oseba o nastanku zavarovalnega primera ni obvestil policije oziroma kogarkoli drugega (pri čemer oškodovanec ni bila njegova mati, temveč zavarovanec tožeče stranke), s čimer so izpolnjeni pogoji za neizpodbojno domnevo alkoholiziranosti, ker se je po nesreči izmaknil preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti.
opustitveno ravnanje – dolžnostno ravnanje – obveznostno ravnanje – odgovornost upravnika – vzročna zveza – okužba z bakterijo legionelo – okužba z legionelo
Tožnik prvi toženki – upravniku očita opustitev – nepregrevanje vode na določeno temperaturo v izogib pojavu bakterije legionele. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi (v spornem obdobju) pravni red ali pravila stroke upravniku nalagala takšno obveznostno ravnanje. Ker torej ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja prve toženke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost.
V kazenskem postopku je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je zavarovanec tožene stranke kršil cestnoprometne predpise. Tožnik se na izven označenem prehodu ni prepričal, ali je cestišče prosto, preden ga je želel prečkati, saj bi v nasprotnem primeru glede na preglednost cestišča in hitrost avtobusa avtobus vsekakor opazil. Če pešec sam skoči pred avtobus, je v veliki meri sam kriv, da se je tam znašel, saj je bil on tisti, ki je povzročil nevarnostno situacijo. Prispevek oškodovanca k nastanku nesreče je 50 %.
izredna pravna sredstva - pravni interes za vložitev revizije - pravočasnost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu - dopustnost revizije
Ponovno je povzeti le, da toženec za vložitev revizije nima interesa, ker je v predmetni pravdi uspel, da revizije ni vložil v 30-dnevnem roku od prejema drugostopne sodbe v predmetni zadevi, poleg tega pa je ni vložil po odvetniku oziroma ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vložena revizija je bila torej nedovoljena, pa tudi vložena prepozno. Takšno revizijo pa je prvo sodišče utemeljeno zavrglo.