OZ člen 49, 49/3. ZPP člen 287, 287/2, 338, 338/2.
prevara - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - odločilno dejstvo
V pritožbi neutemeljeno vztraja pri pravni relevantnosti morebitne goljufije za obstoj oziroma veljavnost pogodbenega razmerja med tožnico (kreditodajalko) in tožencem (kreditojemalcem). Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da prevara toženca s strani tretjih oseb – tudi če je podana – ne vpliva na dejstvo, da je kreditno pogodbo po veljavnem protokolu podpisal in obveznost prevzel toženec, kar je slednji tudi priznal.
Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi prevara s strani tretjih na veljavnost pogodbe vplivala le, če bi tožnica ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi morala vedeti (prim. tretji odstavek 49. člena Obligacijskega zakonika), česar pa toženec ni trdil.
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 52, 52/1, 55.
kaznivo dejanje goljufije - predlagalni delikt - prevzem pregona - predlog za pregon - oškodovanec - smrt oškodovanca
V procesni situaciji smrti oškodovanca, ki ni stranka (torej subsidiaren tožilec ali zasebni tožilec) v teku kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog (t.i. predlagalni delikt), je presežena stroga razlaga 55. člena ZKP iz katere bi bilo moč sklepati, da morajo v tem členu opredeljeni upravičenci v roku treh mesecev po oškodovančevi smrti podati izjavo, da nadaljujejo postopek, sicer se postopek ne sme nadaljevati.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - stroški - odvetniška tarifa - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - nagrada in stroški odvetnika
Za postopek predpravdnega izvajanja dokazov je treba pri priznavanju stroškov upoštevati določila Odvetniške tarife, ki se nanašajo na pravdni postopek. Namen predpravdnega izvajanja dokazov ni v zavarovanju terjatve (niti dokazov) ali zagotavljanju možnosti izvršbe, zato se stroški ne morejo priznati, kot da gre za postopek izvršbe ali zavarovanja.
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatve in to zgolj za svoj račun niti v primeru, če bi se izkazalo, da so pri toženi stranki podani pogoji za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1.
Tožeča stranka bi morala svoj zahtevek naperiti tako, da mora tožena stranka plačati v stečajno maso, saj bi bilo v nasprotnem primeru izigrano temeljno načelo insolvenčne zakonodaje o poplačilu upnikov po načelu par conditio creditorum.
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev z obravnavano kršitvijo obremenjene sodbe.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - kumulativna izpolnitev pogojev - čas zdravljenja - dokaz z izvedencem
Podan je obstoj vseh zahtevanih pogojev za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča.
Pritožnik pod vplivom duševne motnje hudo ogroža svoje zdravje oziroma celo življenje in potrebuje zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike.
Vprašanje potrebnega časa zdravljenja je strokovno medicinsko vprašanje.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nedopolnjenega predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da predlog za taksno oprostitev zaradi odsotnosti podatkov o transakcijskih računih v tujini ni popoln. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZST-1 pravilno ravnalo v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in četrtega tožnika pozvalo, naj v roku 15 dni predlog dopolni, ter ga opozorilo na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Ker četrti tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje predloga ni dopolnil, je bil ta nepopoln, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegovega predloga kot nepopolnega pravilna.
ZPP člen 212, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 11. ZFPPIPP člen 34, 151, 151/1, 160, 160/1.
sodne takse - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek prisilne poravnave - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse je izjema od splošne obveznosti, zato je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta. Postopek prisilne poravnave sicer res izkazuje slabo finančno stanje tožnice, vendar sam po sebi še ne utemeljuje taksne oprostitve, sicer bi že ZST-1 dejstvo insolventnosti stranke (ki je pogoj za začetek postopka prisilne poravnave) opredelil kot okoliščino, ki narekuje oprostitev plačila sodne takse, pa tega ni storil.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091140
ZDZdr člen 39.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - shizofrenija - izvedensko mnenje
Zaradi kronificirane nezdravljene psihoze ima nasprotna udeleženka scela ukinjeno presojo realnosti in hudo moteno sposobnost obvladovati svoja ravnanja. Ponavljajoče objestno vozi avto (tudi 200 km/h), z zavračanjem zdravljenja se ji učvrščujejo bolezenski znaki v možganih, kar hudo krni njeno funkcionalnost, tako da je socialno, osebnostno in ekonomsko povsem izolirana, zaradi psihološkega travmatiziranja jo zavrača 10-letna hči.
vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - izločitev dela zapuščine - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - neodplačnost - odplačnost pridobitve - stroški bivanja - pomoč zapustniku - družinska skupnost
V obravnavanem primeru dediča drug proti drugemu uveljavljata zahtevka, eden zahtevek po 32. členu ZD, in drugi po 46. členu ZD, ki v delu temeljita na istih dejanskih trditvah, kar je logično, saj oba izvirata iz iste življenjske situacije, ki je ni mogoče cepiti na dva položaja in v kateri se materialna in nematerialna pomoč vzajemno in vsakodnevno prepletata. To, da toženčeve trditve, da zapustničino kritje omenjenih stroškov ni bilo neodplačno, temeljijo na istih dejanskih trditvah, kot v postopku P 71/2022, torej ne preprečuje njihove presoje tudi v tem postopku.
Skladno z drugim odstavkom 397. člena ZPP mora predlagatelj v predlogu navesti zlasti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku.
pogodba o organiziranju potovanja - sodba presenečenja - pravica do izjave - kvalificirani pooblaščenec - ustrezna priprava na narok - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Ne gre za sodbo presenečenja in s tem za kršitev 22. člena Ustave RS, kadar sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvidela in se nanjo sklicevala. Stranka nosi odgovornosti za skrbno pripravo in sodelovanje v postopku. To velja še toliko bolj, če stranko zastopa odvetnik, ki je pravni strokovnjak, kot v obravnavani zadevi. Pri tem mora stranka računati na možnost, da sodišče pri pravni presoji upošteva o tem stališča nasprotne stranke. Ker gre za spor v zvezi z organizacijo potovanja, je tožnik kot profesionalna oseba, ki se ukvarja z organizacijo potovanj, z zakonskimi določili, ki urejajo navedeno področje, moral računati. Pri tem je toženka v več vlogah navedla, da s splošnimi pogoji poslovanja ni bila seznanjena, zato je tožnik lahko računal, da bo sodišče prve stopnje temu tudi sledilo, in za tak primer navesti odločilna dejstva v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
stroški izvedenca - dopolnitev mnenja - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja
Že iz pritožbe same, ki povzema postavljena vprašanja izvedencu v sklepu z dne 16. 4. 2024 in nato v sklepu z dne 30. 5. 2025, izhaja, da so bila vprašanja v drugem sklepu bistveno bolj podrobna. Sodišče prve stopnje prvotno od izvedenca ni zahtevalo izdelave natančne skice z vrisanimi točkovnimi označbami, tehnične opredelitve do konkretnega mejnika št. 62 ter specifičnih pojasnil glede vpogledov v točno določene ortofoto načrte. Ker je izvedenec odgovarjal na nova vprašanja in zahteve, ki v prvotnem sklepu niso bile zajete, mu po drugem odstavku 40. člena Pravilnika utemeljeno pripada nagrada za zelo zahtevno dopolnitev v višini 230,00 EUR.
prekinitev postopka - prekinitev stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - razdelitev posebne razdelitvene mase
Gre za sklep, ki se nanaša na postopek delitve posebne razdelitvene mase. Ker zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, to pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj se ta nanaša na omenjeni postopek delitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00091809
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 12, 12/1, 12/2, 12/3.
vmesna sodba - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - skrbnost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - protipravno ravnanje delodajalca - tveganje - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - obveznosti delodajalcev - pravice in dolžnosti delavcev - pazljivost oškodovanca
Sodišče prve stopnje je z razlago predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ki soopredeljujejo delodajalčevo (proti)pravnost ravnanja, razmerje med dolžnostmi delodajalca na eni strani in na drugi dolžnostmi delavca, ki je v delovnem razmerju v podrejenem in odvisnem položaju, določilo pretirano popustljivo do delodajalca in pretirano strogo do delavca. Delodajalec - toženkin zavarovanec - po presoji pritožbenega sodišča delovne naloge (tj. odmaševanja z rudo zagozdene odprtine s suvanjem 3 metre dolgega in 8 kilogramov težkega kovinskega droga preko lesene pregrade v nižje ležečo dozirno odprtino lijaka) ni organiziral tako, da bi preprečil tveganje poškodbe, ki ni bila nepredvidljiva, čeprav bi bil to lahko storil z domala neznatnim naporom.
prepoved približevanja določeni osebi - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - stiki pod nadzorom - denarna kazen - podaljšanje ukrepa - metodološki napotek - nedovoljene pritožbene novote
Za podaljšanje ukrepa iz tretjega odstavka 19. člena ZPND bi morala predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazati, da obstajajo enaki razlogi oziroma so razlogi v bistvenem istovetni (glede na vrednostni in interesni temelj) z razlogi, zaradi katerih so bili nasprotnemu udeležencu izrečeni ukrepi s sklepom z dne 9. 7. 2024 in da izrečeni ukrepi niso učinkovali. Izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena takrat, če jih je nasprotni udeleženec kršil na način, da je pri predlagateljici znova povzročil ogroženost take stopnje, ki terja podaljšanje ukrepov zaradi njene zaščite. Skozi prizmo vrednotenja teh predpostavk je sodišče prve stopnje tudi ocenilo ravnanja udeležencev in presojalo, ali je predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov sorazmeren stopnji ogroženosti predlagateljice.
URS člen 120, 120/1, 125, 153. ZŠtip-1 člen 22, 24, 24/1, 24/1-2, 24/5. ZS člen 3. ZOFVI člen 78, 81. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-4, 5/3.
Zoisova štipendija - državno tekmovanje - povprečna ocena - vezanost sodnika na ustavo in zakon - financiranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev - exceptio illegalis - legalitetno načelo
Tretji odstavek 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski okvir, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena Zštip-1. Pri pogoju sofinanciranja iz javnih sredstev dodatno določa, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Ker 24. člen ZŠtip-1 ne pogojuje dodelitve sredstev oziroma sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, je podzakonski akt prekoračil okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil, saj je zožil z zakonom urejeno pravico.
Kadar sodnik meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo RS in zakonom, tega akta ne sme uporabiti, saj je vezan le na Ustavo RS in zakon (125. člen Ustave RS in 3. člen Zakona o sodiščih). Pravilniki so na zakon vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi, zato morajo vsebovati le določbe o izvrševanju posameznih zakonskih določb.
posojilna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - dokazni standard
Dokazna ocena je v celoti prepričljiva, analitična, razumna, jasno obrazložena ter temelji na izvedenih dokazih in uporabi logičnega sklepanja. Sodišče prve stopnje je natančno in poglobljeno utemeljilo, na podlagi česa je ocenilo, da tožnik pokojniku ni izročil denarja ter da mu pokojnik na potrdilih navedenih zneskov ni vrnil.
predlog za zavarovanje dokazov - zavarovanje dokazov - dokazovanje z izvedencem - stvarne napake - ogled - zahtevek na znižanje kupnine - utemeljenost predloga
Čeprav je tožnik tisti, ki bo povzročil spremembo predmeta dokazovanja, mu pravice do zavarovanja dokazov ne gre odreči. Pretirano bi bilo pričakovati, naj za ceno ohranitve izvedbe dokaza ne sanira napak kupljene nepremičnine, posebno, ker nekatere od njih vplivajo na funkcionalnost.
Napak na nepremičnini, ko jih bo tožnik odpravil, ne bo več, zato jih ne sodišče ne izvedenec ne bosta mogla neposredno zaznati (in jih na tej podlagi strokovno ovrednotiti). Predlog za zavarovanje dokazov z ogledom in izvedencem je zato utemeljen. Zahteva, naj tožnik pojasni način nameravane odprave konkretno navedenih napak, ni utemeljena.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - namestitev otroka v rejniško družino - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - starševska skrb - rejništvo - sprememba ukrepa
Namestitev v krizni center je primerna le za krajše obdobje, dolgotrajna namestitev pa negativno vpliva na otroke, pojavijo se tveganja za pojav stisk in razvojnih primanjkljajev.