prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - akt, ki nima več pravnih učinkov - pogodbene obveznosti - pogodba o leasingu - leasing motornega vozila - splošni pogodbeni pogoji - pravica do odstopa od pogodbe - pogoji za odstop - pogodbeni pogoji - povezana pogodba - rok za odstop od pogodbe - trenutek odstopa od pogodbe - prekinitev pogodbe - pravna posledica - obveznosti leasingojemalca - obveznosti leasingodajalca - (ne)izvrševanje pogodbe - izročitev predmeta leasinga - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločitve
Očitek toženke o napačni uporabi materialnega prava, na kar sodišče druge stopnje pazi tudi po uradni dolžnosti, je utemeljen. Obveznosti leasingojemalca in leasingodajalca (tudi za primer odstopa od pogodbe) sta pravdni stranki dogovorili v pogodbi, katere sestavni del so tudi splošni pogoji pogodbe o finančnem leasingu št. 001. Tako je v točki VII.2.2. splošnih pogojev, na katero toženka opozarja v pritožbi, določeno, da lahko leasingojemalec, ki je fizična oseba, s pisno izjavo odstopi od pogodbe brez navedbe razloga tudi, kadar je leasing že koristil, in sicer v štirinajstih dneh od dneva sklenitve pogodbe oziroma od dneva, ko prejme vse informacije, ki jih mora v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite, vsebovati pogodba, če je ta dan poznejši kot dan sklenitve pogodbe. Pri povezani pogodbi se lahko rok za odstop od pogodbe na izrecno zahtevo leasingojemalca skrajša na tri dni, pri čemer se šteje, da je leasingojemalec začel koristiti leasing, ko je podpisal prevzemni zapisnik oziroma, ko mu je bil dobavljen predmet leasinga. Če leasingojemalec, ki je fizična oseba, uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe po koriščenju leasinga, mora leasingodajalcu plačati glavnico in obresti, obračunane na to glavnico, od dneva, ko je bil leasing koriščen, do dneva, ko je glavnica odplačana, brez nepotrebnega odlašanja ali najpozneje v tridesetih dneh od dneva, ko je leasingodajalcu poslal obvestilo o odstopu. Obresti se izračunajo na podlagi dogovorjene obrestne mere. Leasingojemalec mora leasingodajalcu plačati tudi nepovratne stroške, ki jih je leasingodajalec že plačal v postopku pred sodišči, upravnimi organi ali osebami z javnim pooblastilom. Po koriščenju leasinga torej tudi pri odstopu od pogodbe v dogovorjenem roku ne nastopi vtoževana posledica, tj., da pogodba nima učinkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047484
ZPP člen 206. OZ člen 190, 353. KZ-1 člen 215.
pravdni postopek - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja - izneverjenje - neupravičena obogatitev - protipravnost ravnanja - ugovor zastaranja terjatve - zastaralni rok - tek kazenskega postopka - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja
Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona.
Ker (ne)obstoj kaznivega dejanja predstavlja predhodno vprašanje, o katerem pravdno sodišče ne more in ne sme odločati samo, je predmetni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.
Pritožba tožnika pa pravilno uveljavlja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je zastaral tudi zahtevek za plačilo delovne uspešnosti pred 25. 7. 2013 ter je iz tega naslova v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za mesec julij 2013. Tožbo zaradi izplačila razlike v plači je tožnik vložil 25. 7. 2018. Ob upoštevanju 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let. Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR-1) in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Ker je terjatev za plačilo plače iz naslova stimulacije zapadla (šele) 18. 8. 2013, ta del terjatve ni zastaral.
V skladu z zakonskimi določbami o zastopanju je tožbo za tožnika vložila odvetnica na podlagi pooblastila z dne 10. 12. 2018. Za upoštevanje njenih pravdnih dejanj ni pomembno, da je tožnik 22. 10. 2019 izstopil kot član sindikata. Odvetnica je sicer že pred tem, 19. 5. 2020, podala odpoved pooblastila, kar pomeni, da je tožnik nadalje v postopku nastopal sam. (Ne)članstvo v sindikatu ni relevantna okoliščina za upoštevanje strankinih procesnih ravnanj.
KZ-1 člen 50, 50/2, 51, 51/1, 51/1-2, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - višina izrečene kazni - omilitev kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Sodišče prve stopnje je težo storjenega kazniva dejanja, ki se kaže v načinu storitve in dejstvu, da je obdolženec kar 15 tujcev prevažal v izrazito ogrožajočih razmerah za njihovo življenje in zdravje, upoštevalo pri odmeri kazni zapora, kot je razvidno iz točke 7 obrazložitve prvostopenjske sodbe, a je pravilno pri njeni odmeri upoštevalo mladost obdolženca kot posebno olajševalno okoliščino, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča izrečena kazen zapora primerna in je ne gre spreminjati ne obdolžencu v korist, ne v njegovo škodo. Dejstvo, da je kaznivo dejanje storil iz koristoljubnosti, kar bi bilo po oceni pritožbe državnega tožilca prav tako potrebno upoštevati pri odmeri kazni, pa je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja in se odraža v višini predpisane in izrečene kazni in ga zato ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - tožba na izključitev družbenika - prenos poslovnega deleža - sprememba družbenika v d.o.o. - oddelitev s prevzemom - materialno statusno preoblikovanje - konstitutivnost vpisa delitve v sodni register - pravne posledice delitve - predkupna pravica družbenika - univerzalno pravno nasledstvo - kršitev družbene pogodbe - zvijača
Po specialni določbi drugega odstavka 635. člena ZGD-1 delitev učinkuje z dnem vpisa delitve v sodni register. Vpis delitve s prevzemom v sodni register ima zato konstitutivni učinek. Po vpisu delitve v sodni register uveljavljanje morebitnih pomanjkljivosti v postopku delitve, vključno z ničnostjo pogodbe o delitvi, ni več dopustno.
V posledici oddelitve s prevzemom je prišlo do odsvojitve poslovnega deleža in s tem do spremembe družbenika v družbi N., saj je namesto družbe M. vstopil v družbo nov družbenik - tožena stranka. Predmetni prenos poslovnega deleža predstavlja drugo vrsto odsvojitve v smislu 10. člena družbene pogodbe N.
Univerzalno pravno nasledstvo je zgolj pravna fikcija, ki na naslednika prenese vse pravice in obveznosti prednika v zvezi z določenim premoženjem, ne povzroči pa njunega zlitja v eno osebo.
Statusna preoblikovanja družb so sicer lahko takšne narave, da v celoti ohranijo identiteto subjekta, ki se preoblikuje. Takšna so vsa preoblikovanja, ki jih teorija uvršča med formalna preoblikovanja, pri katerih subjekt kljub spremembam v svoji organizacijski strukturi ostane ista (identična) oseba.
Drugače pa je v primeru materialnih statusnih preoblikovanj, ki so preoblikovanja v premoženjski strukturi (aktivi) družbe, med katere se uvrščajo vse oblike združitev in delitev družb. Za ta preoblikovanja je značilno razpolaganje s premoženjem družbe, ki se je v obravnavanem primeru delila tako, da je del njenega premoženja prevzela druga družba. Institut pravnega nasledstva, ki sicer glede tega premoženja prvotni subjekt pred oddelitvijo in prevzemno družbo po oddelitvi (fiktivno) obravnava kot isto osebo, ne pomeni, da gre pravno ali dejansko za isti subjekt. Prevzemna družba je samostojna pravna oseba s sebi lastno subjektiviteto, povsem ločeno od pravne osebnosti svojega prednika.
Utemeljeno pa pritožba poudarja, da je toženec 25. 11. 2020, torej neposredno po prejemu omenjenega poziva tožeče stranke, neodplačno prenesel 100 % poslovni delež v družbi A. d. o. o. na sina D.D.. Navedeno razpolaganje s premoženjem je sodišče prve stopnje napačno ocenilo kot nerelevantno za presojo nevarnosti izpolnitve. Tožeča stranka je uveljavljala, da je šlo za edino vrednejše premoženje toženca v Sloveniji, poleg tega pa je bil v navedeni družbi tudi zaposlen, torej je šlo za edini vir prihodkov, poleg morebitnih sredstev na transakcijskih računih. Tožeča stranka poudarja tudi toženčevo tuje državljanstvo, nima pa (še) podatkov o njegovem premoženju v E. (tujina). Zato se preuranjeno zavzema za uporabo četrtega odstavka 270. člena ZIZ, po katerem se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Vseeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je zaradi navedene odtujitve premoženja izkazana verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je pri obdolženi J. P. bolj upravičena odreditev hišnega pripora kot soobdolženi G. P., ker ima slednja še vedno možnost izvrševanja kaznivih dejanj na škodo dosedanjih oškodovancev, saj je lahko v kontaktu z njimi preko maminega in babičinega telefona, pa velja poudariti, da ni obd. J. P. tista, ki bi se lahko zavzemala za strožji ukrep zoper soobdolženko, gotovo pa te navedbe glede na izpostavljene okoliščine ne morejo utemeljiti predloga za nadomestitev pripora s hišnim priporom obdolženi J. P.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - motenje posesti - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - tehtanje interesov strank - neznatna škoda za dolžnika - pogoj reverzibilnosti - restriktivna razlaga izjem - konkretizacija trditev - splošno znana dejstva - onemogočitev dostopa do nepremičnine - poslovna izguba - neizvedba dokazov - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - ponovno odločanje - neupoštevanje napotkov sodišča - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Predlagatelj regulacijske začasne odredbe mora zatrjevati nevarnost težko nadomestljive škode in za to navesti relevantna dejstva, trditev pa ni treba specificirati tako, kot bi šlo za ugotavljanje višine že nastale škode.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o finančnem leasingu - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem
Stališče, da mora pri denarni terjatvi nevarnost izhajati iz zavestnega dolžnikovega ravnanja, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izvršbo, je pravno zmotno. Okoliščina, ki pretehta v korist izkazanosti pogoja subjektivne nevarnosti, je predvsem razpolaganje z dolžnikovim premoženjem, ki presega običajno razpolaganje v okviru redne dejavnosti.
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 14.
ustavitev postopka - domneva umika tožbe - plačilo sodne takse - vročanje v tujino - pravilnost vročitve - uredba - neposredno vročanje stranki - priporočeno pismo - kršitev pravil o vročanju - seznanjenost z vsebino pošiljke - načelo kontradiktornosti - poizvednica - javna listina
Uredba št. 1393/2007 se uporablja tudi za vročanje v Združeno kraljestvo za čas prehodnega obdobja, ko je zadnja izstopila iz Evropske unije. Uredba št. 1393/2007 omogoča tri načine vročanja, in sicer vročanje preko organov za sprejem v državi članici izvršitve, vročanje po diplomatskem ali konzularnem predstavniku države članice izvora ali po pošti. Uredba št. 1393/2007 v 14. členu dopušča, da vsaka država članica osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vroča sodna pisanja neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način. Država članica vročitve temu ne more nasprotovati, predpisan pa je način vročitve, tj. s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način. Pri tem je odvisno od države članice vročitve, ali na njenem ozemlju obstajajo ustrezne poštne storitve.
Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar formalnosti pri vročanju niso same sebi namen, če se je stranka lahko seznanila s pisanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043283
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 619, 626, 626/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika - dokaz z zaslišanjem prič - substanciranje dokaznega predloga - pomanjkljive trditve - dogovor o obročnem plačilu dolga - dogovor o odlogu plačila - zapadlost terjatve - pavšalno zatrjevanje - konkretizirano prerekanje - dokaz v informativne namene - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave stranke - očitek protispisnosti - razlogi o odločilnih dejstvih
Dokazni predlog za zaslišanje zakonite zastopnice V. V. ter prič M. M. in T. T. v postopku na prvi stopnji (v vlogah oziroma na naroku) ni bil substanciran na način, da bi prvostopenjsko sodišče moralo preverjati, ali sta se pravdni stranki po doseženem soglasju o obročnem plačilu vtoževane terjatve dogovorili še za odlog, kot ga zatrjuje toženka. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve (prvi odstavek 7. člena ZPP). Če tožena stranka trdi, da je bil (kasneje) med strankama dodatno dogovorjen še odlog plačila vseh neplačanih obrokov, potem bi morala konkretno navesti, kdaj, s kom in na kakšen način je bil takšen dogovor sklenjen, pa tudi v kakšnem svojstvu so pri tem dogovoru sodelovali tisti, katerih zaslišanje je predlagano. Zgolj posplošena navedba o dodatnem dogovoru (ki ga je tožnica konkretizirano prerekala) ne more zadostovati, niti ne more biti podlaga za izvedbo dokaza z zaslišanjem.
ZFPPIPP člen 48, 48a, 48b, 60, 60/4, 63, 322, 322/5.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - zavrženje prijave - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - stroški pravdnega postopka - prevalitev stroškov na drugo stranko - založitev stroškov iz lastnih sredstev - izterjava stroškov - obstoj terjatve - mediacija - sklenitev izvensodne poravnave - soglasje sodišča - ekonomičnost in hitrost postopka
Določbe ZFPPIPP so predvsem v 48.a in 48.b členu predvidele možnosti poravnavanja pred vložitvijo tožbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je takšna rešitev, kot jo je sprejel upravitelj (sklenitev izvensodne poravnave) in jo je potrdilo sodišče prve stopnje, razumna, ekonomična in v korist stečajne mase ter upnikov.
Pritožnik navaja, da je po „črki zakona“ treba prepozne terjatve zavreči oziroma jih prerekati. Vendar pa je v primeru, ko upravitelj prereka terjatev iz kateregakoli že razloga, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vedno mogoča tudi mediacija in sklenitev dogovora.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 72, 72/2.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 12.. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - večopravilna usposobljenost
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka v postopku izbire tožnice kot presežne delavke lahko ocenjevala le tista dela, ki so ji bila naložena in jih je dejansko opravljala. Pritožba pravilno opozarja, da je t. i. večopravilnost (obseg različnih znanj, ki jih imajo delavci na istem delovnem mestu) dopusten kriterij za izbiro presežnega delavca, saj je v legitimnem interesu delodajalca, da zaposlitev ohranijo delavci, ki imajo potrebna znanja in zmožnosti za opravljanje kar največ opravil določenega delovnega mesta.
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3. ZPP člen 111, 142, 142/4. URS člen 22, 23, 25. DZ člen 262.
pritožba po poteku roka - prepozna pritožba - fikcija vročitve - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
V predmetni zadevi namreč ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 33. člena ZNP-1, ko bi sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upoštevalo tudi pritožbo vloženo po poteku roka.
ZSV člen 100b. ZZK-1 člen 99. ZIZ člen 195, 196, 207, 236. ZD člen 128.
civilna delitev - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - doplačilo občine - domska oskrba - vabilo na razdelitveni narok
Zaznamba prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine nima učinkov na razdelitev kupnine za nepremičnino, ki je prodana zaradi civilne delitve v sodnem postopku.
Ker ni zakonske podlage za poplačilo pritožničinih terjatev iz kupnine na dražbi prodanih nepremičnin, sodišče ne glede na to, da nihče ni ugovarjal njeni prijavi terjatve, ni moglo kupnine dodeliti njej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00042796
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-5, 61, 61/1, 61/4, 61/4-4, 62, 62/1, 296, 296/2. ZPP člen 328, 332. OZ člen 59.
terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - pravna kvalifikacija terjatve - pogojna terjatev - regresna terjatev - razvezni pogoj - odložni pogoj - porok - popravni sklep - očitna pisna pomota - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev
V primeru pogojne regresne terjatve (ko torej med drugim porok oziroma zastavitelj odgovarja za obveznosti glavnega dolžnika, kot je to v obravnavanem primeru) je terjatev do glavnega (stečajnega) dolžnika lahko povezana le z odložnim pogojem.
Ni potrebno, da upnik opredeli pogoj kot razvezni ali odložni, temveč je dovolj, da v prijavi pojasni okoliščine in položaj stečajnega dolžnika, ki pogoj pojasnjujejo. Opredelitev pogoja v prijavi terjatve ni obvezna, obvezen je le opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev.
To pomeni, da je šlo za (napačen) zapis pravne kvalifikacije pogoja, ki pa ni odločilna. Kljub temu je ni mogoče opredeliti kot očitno pisno pomoto v smislu določbe 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, zato se odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo s strani upnika predlagano popravo sklepa o preizkusu terjatev, izkaže za pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043182
OZ člen 5, 7. ZPP člen 212.
odškodninski tožbeni zahtevek - kršitev pogodbe - pogodba o svetovanju - prodaja delnic - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic - trditveno in dokazno breme - izvajanje dokazov - nedovoljeni informativni dokazi - konkretizacija trditev - najboljši ponudnik - neenaka obravnava - razkritje podatkov - neizbrani ponudnik
Vsaj načelno je mogoče sprejeti implicitno izraženo stališče tožeče stranke, da ne pozna vseh dejstev, ki bi jih morala zatrjevati v okviru svojega trditvenega bremena. Vendar pa bi tožeča stranka lahko podala konkretna pojasnila vsaj z vidika njenega sodelovanja v postopku ter z vidika neizbranega ponudnika, kot strokovnjak na tem področju pa bi lahko podala tudi primerjavo z vidika drugih tovrstnih postopkov. Glede na informacijsko asimetrijo bi zahteva po poštenem sodnem postopku v takem primeru terjala, da sodišče to ustrezno upošteva v dokaznem postopku. Vendar pa navedeno tožeče stranke ne odvezuje dolžnosti, da konkretno navede vsaj tista dejstva, ki so se nahajala v njenem zaznavnem območju.
Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že zatrjevana (in ki so sporna), ne pa temu, da se širi in dopolnjuje sama trditvena podlaga tožbe. Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza (zaslišanje priče), mora najprej svoj dokazni predlog povezati s konkretnimi trditvami, ki jih želi s tem dokazom dokazati. Izvajanje dokazov "na slepo srečo" v pravdnem postopku ni dovoljeno. Ne drži torej pritožbeni očitek, da bi morala tožeča stranka natančno navesti, kaj bo priča izpovedala, temveč bi morala podati konkretne, substancirane trditve o očitanem nedopustnem ravnanju tožene stranke.
utemeljen sum - pripor - podaljšanje pripora - preizkus ali so še dani razlogi za pripor
V zvezi z utemeljenim sumom, kot temeljnim pogojem za odreditev in podaljševanje pripora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil utemeljen sum, da je obtoženec storil očitana mu kazniva dejanja, dognan s pravnomočno obtožnico ter da se od zadnje pravnomočne ugotovitve o obstoju razlogov za pripor zoper obtoženega ni zgodilo nič, kar bi utemeljenost suma omajalo.