TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se I. točka izpodbijane sodbe potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka delno spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki, poleg že prisojenega zneska 4.325,00 EUR, plačati še 832,13 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje (skupaj 5.157,13 EUR) v roku 15 dni, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna toženi stranki povrniti 1.592,58 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Vsaj načelno je mogoče sprejeti implicitno izraženo stališče tožeče stranke, da ne pozna vseh dejstev, ki bi jih morala zatrjevati v okviru svojega trditvenega bremena. Vendar pa bi tožeča stranka lahko podala konkretna pojasnila vsaj z vidika njenega sodelovanja v postopku ter z vidika neizbranega ponudnika, kot strokovnjak na tem področju pa bi lahko podala tudi primerjavo z vidika drugih tovrstnih postopkov. Glede na informacijsko asimetrijo bi zahteva po poštenem sodnem postopku v takem primeru terjala, da sodišče to ustrezno upošteva v dokaznem postopku. Vendar pa navedeno tožeče stranke ne odvezuje dolžnosti, da konkretno navede vsaj tista dejstva, ki so se nahajala v njenem zaznavnem območju.

Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že zatrjevana (in ki so sporna), ne pa temu, da se širi in dopolnjuje sama trditvena podlaga tožbe. Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza (zaslišanje priče), mora najprej svoj dokazni predlog povezati s konkretnimi trditvami, ki jih želi s tem dokazom dokazati. Izvajanje dokazov "na slepo srečo" v pravdnem postopku ni dovoljeno. Ne drži torej pritožbeni očitek, da bi morala tožeča stranka natančno navesti, kaj bo priča izpovedala, temveč bi morala podati konkretne, substancirane trditve o očitanem nedopustnem ravnanju tožene stranke.