OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088996
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrošniški spor - kredit v CHF - prepoved retroaktivne uporabe zakona - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbe - težko nadomestljiva škoda - sodbe SEU - kondikcijski zahtevek - lojalna razlaga nacionalnega prava - preplačilo dolga
Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklepanju kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.
Ob pomanjkanju ustrezne pojasnilne dolžnosti je zaradi kompleksnosti in prepletenosti podan dejanski stan po vseh štirih alinejah 24. člena ZVPot in je pogodba nična.
Sodba SEU C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje. Zadošča obstoj tveganja, da bo med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega.
V tej fazi postopka je glede na sodbo SEU C-520/21, na katero se je sodišče oprlo, verjetno izkazano, da toženki za storitev posojanja denarja v primeru ničnosti kreditne pogodbe ne pripada nikakršno plačilo/ali nadomestilo.
Za izdajo začasne odredbe v potrošniških sporih nista relevantni predpostavka iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika) in pogoj reverzibilnosti.
Evroskladna razlaga relevantnih določb ZIZ v potrošniških sporih narekuje in omogoča znižane standarde sicer strogih pogojev za izdajo regulacijskih začasnih odredb.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - strah - občutek ogroženosti - dokazno breme - žrtev - storilec
Za odločitev v obravnavani zadevi pa je ključno, da je sodišče prve stopnje s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da se udeleženca drug drugega, kljub medsebojnemu zmerjanju, žaljenju in grožnjam, ne bojita oziroma se od drugega ne čutita ogrožena. Ker ni bil izpolnjen eden od pogojev, potrebnih za izrek ukrepov, je sodišče prve stopnje oba predloga pravilno zavrnilo.
razmerja med starši in otroki - preživninska obveznost - preživljanje otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Sodna praksa je povsem enotna, da gre pri ugotavljanju potreb posameznega otroka za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Že iz tega razloga, torej nihanj mesečnih potreb otrok, pritožba, s katero predlagatelj skuša doseči zgolj pet odstotno spremembo pri porazdelitvi preživninskega deleža, ne more biti uspešna.
postopek po ZPND - ukrep po zpnd - nasilje v družini
Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je šlo med predlagatelji in nasprotnim udeležencem za "konfliktno situacijo bivših partnerjev brez elementov nasilja" in pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila v obravnavanem primeru navedena meja prekoračena (razlogi v točki 11 obrazložitve).
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - zemljiška knjiga - stavba z več posameznimi deli - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - kataster stavb - predhodno vprašanje - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb
Dokazna pravila in domneve, ki se nanašajo na dokazovanje pravic na posameznih delih stavbe (19. do 22. člen) in na položaj skupnih delov stavbe (23. člen), sodišče uporabi le za presojo tistih spornih dejstev in pravic oziroma pravnih razmerij, o katerih še ni pravnomočno odločilo drugo sodišče oziroma pristojni organ. Če je o njih že pravnomočno odločil matični organ v matičnem postopku, je o predhodnih vprašanjih sodišče v tem postopku vezano na njihove pravnomočne odločbe. Pogoj pa je, da je sporno vprašanje, ki se izpostavi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, obseženo z objektivnimi, časovnimi in subjektivnimi mejami pravnomočnosti odločbe, izdane v drugem postopku.
opis prekrška - konkretiziranost opisa prekrška - zakonski znaki - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - pritožba zoper sodbo - zahteva za sodno varstvo
Drži, da je namen zakonodajalca sankcioniranje uporabe naprave, vendar uporabe telefona ni mogoče razlagati tako ozko, kot je storilo sodišče prve stopnje. Prekrškovni organ, ki zazna prekršek, namreč ne more vedeti, kako konkretno je storilec uporabljal napravo (ali je telefoniral, pisal sporočila, bral članke, oziroma si ogledoval strani na svetovnem spletu,..). Zato navedba, da je gledal v telefon, namesto na cestišče in to na območju prehoda za pešce, pomeni tudi očitek uporabe telefona in zadošča za konkretizacijo prekrška
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZOKIPOSR člen 17, 17/3.
nov izvršilni predlog na podlagi zoper družbo izdanega pravnomočnega sklepa o izvršbi - pravni naslednik izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - ugovor novega dolžnika - prepoved retroaktivnosti
Zakon prejšnjim udeležencem tovrstnih pravnih razmerij daje nove pravice in vanje ne posega. Na novo je določena le obveznost nove dolžnice, vendar pa ta predhodno v tovrstnih pravnih razmerjih ni sodelovala in že pojmovno ne more biti poseženo v njen pravni položaj.
Storilec je v zahtevi za sodno varstvo trdil, da mesto, na katerem je parkiral, ni označeno kot intervencijska pot po Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo prepričati, katera pravna določba na tistem mestu velja. Iz spisovnega gradiva izhaja, da na mestu prekrška ni bilo označbe za intervencijsko pot, kot je določena v prilogi 15: 5300 - druge linijske in ploščinske označbe k v času storitve očitanega prekrška veljavnega Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Res je storilec v izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška zapisal, da je parkiral na intervencijski poti, vendar gre za razlago predpisa, storilec ne more "priznati" pravne določbe, ki dejansko ne velja.
stečajni postopek - predujem - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodstva
Pri odgovornosti poslovodstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka se poslovodstvu ne očita to, da je družba postala insolventna, ampak da je prepozno predlagalo začetek stečaja in zaradi tega ni toliko sredstev, da bi to zadoščalo za kritje začetnih stroškov.
Sklicevanje na okoliščine iz leta 2021 in 2022 ne morejo razbremeniti odgovornosti poslovodje, ki je šele leta 2025 predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
ZFPPIPP člen 299, 299/4, 300, 300/2, 310, 310/3. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.
izločitvena pravica - ugotovitev lastninske pravice - pravočasna vložitev tožbe - sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - pasivna legitimacija
V interesu tožnice je, da bo odločitev o ugotovitvi lastninske pravice (na podlagi priposestvovanja kot originarnega načina pridobitve lastninske pravice) učinkovala tudi zoper drugega upnika, ki je njeno izločitveno pravico prerekal. Za to pa mora imeti ta možnost sodelovanja v postopku. S tem je izkazan tožničin pravni interes za ugotovitveno tožbo (tudi) zoper drugega upnika. Tega potrjuje tudi napotitveni sklep stečajnega sodišča. Čeprav je na podlagi tega sklepa tožnica že vložila eno tožbo, ki je bila zavržena, in kljub poteku roka za vložitev tožbe skladno z izrekom tega sklepa, napotitveni sklep ni izgubil veljave. Že sam ZFPPIPP namreč predvideva situacijo, ko upnik zamudi rok za tožbo, s katero uveljavlja prerekano izločitveno pravico v pravdi (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 310. člena ZFPPIPP), pri čemer ne določa potrebe po izdaji novega napotitvenega sklepa in ne izključuje pasivne legitimacije drugega upnika (drugi odstavek 300. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 310. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00089262
OZ člen 352, 352/1, 360. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - pritožbena novota - splošno znana dejstva - epidemija - trditveno breme - začetek teka zastaralnega roka - trenutek nastanka škode - pretrganje zastaranja - odprava disciplinske odločbe - obstoj protipravnosti
Zatrjevati je treba tudi splošno znana dejstva, ker sme sodišče skladno z razpravnim načelom upoštevati le tisto, kar je zatrjevala ena ali druga stranka. Tožnik bi moral na prvi stopnji zatrjevati konkretna življenjska dejstva, ki se prilegajo kateremu od abstraktnih dejanskih stanov zadržanja zastaranja.
Na tek zastaralnega roka ne vpliva odločitev o protipravnosti oziroma pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je najprej ugotovilo, kdaj je tožnik lahko uveljavljal svojo odškodninsko terjatev in kot začetka teka zastaralnega roka ni štelo datuma pravnomočnosti sodb, s katerima sta bila sklepa o disciplinski sankciji razveljavljena.
Tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki je izredno pravno sredstvo, ne zadrži izvršitve sodne poravnave. Ker je bil (sicer res) začet postopek na podlagi tožbe za razveljavitev sodne poravnave ustavljen še preden je bila tožba vročena nasprotni stranki, ni bilo nobenega razloga za "visečnost sodne poravnave", o čemer govori pritožba. O visečnosti bi lahko govorili kvečjemu v primeru, če bi bila sodna poravnava pogojna, a ni bila. Sodna poravnava je zavezovala in vsaka stranka bi morala izpolniti, kar je bila v skladu z njo dolžna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00089929
ZKP člen 83. KZ-1 člen 259, 259/1. URS člen 35.
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - ponareditev uradne listine - zakonski znaki kaznivega dejanja - naklep - izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - uradna oseba
Po poteku pritožbenega roka ni dopustno uveljavljati novih pritožbenih razlogov, mogoče je le dopolniti obrazložitev pravočasno uveljavljenih in sicer že obrazloženih pritožbenih razlogov.
Obdolženec je imel v zadevni noči, v službenem času, med opravljanjem uradnih nalog po ZNPPol, na podlagi delovnega naloga, kot vodja patrulje, status uradne osebe, kot to v izpodbijani sodbi pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Posnetki in fotografije, ki jih je naredila mladoletna C. C. ter nato objavila so tako nastali v delovnem času policistov, med njimi obdolženca, v službenih prostorih - vozilu, med tem, ko naj bi opravljali delovne naloge v skladu z delovnim nalogom in ZNPPol.
Pritožbeno sodišče dodaja še, da oblika krivde v konkretnem primeru storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 259. člena KZ-1 ni izrecni zakonski znak kaznivega dejanja ter da na obstoj naklepa sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanje teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določene oblike krivde, ki ni izrecni zakonski znak kaznivega dejanja, pa sodišče navede v obrazložitvi. Zmotno je zato stališče pritožnika, da v izreku opisan življenjski dogodek, nima natančno opredeljenih vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00092080
ZIZ člen 53, 272. URS člen 3a. ZVPot člen 23, 24.
potrošniška kreditna pogodba - načelo lojalne razlage - pojasnilna dolžnost banke - kredit v CHF
Pritrditi je sicer pritožbi, da sama opustitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti sama po sebi ne vodi do ničnostne sankcije, ne pa tudi nadaljnji graji, da dodatnih pogojev sodišče ni presojalo in da v tem delu sklep ni obrazložen. Prvostopno sodišče se je v zvezi z vsebino dolžne pojasnilne dolžnosti kot neločljivim elementom presoje nepoštenih pogodbenih pogojev po prvem odstavku 24. člena ZVPot oprlo na stališča Vrhovnega sodišča, ki je v svojo sodno prakso preneslo kriterije, katere je glede obsega in vsebine pojasnilne dolžnosti začrtalo SEU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSL00088873
ZKZ člen 25, 28, 46. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 34, 38, 38/1. ZOR člen 46, 50, 50/1.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prenehanje zakupne pogodbe - ničnostni razlogi - zakup kmetijskega zemljišča - kršitev prisilnih določb ZKZ - določenost in določljivost predmeta pogodbe - obveznosti zakupnika - vsebina pogodbene obveznosti - zakupnina - predmet zakupa - predmet nakupa - strešna kritina - kršitev razpravnega načela - nezatrjevana dejstva - kršitev pravice do izjave - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - neupoštevanje navedb in dokazov
Glede dejstev (in dokazov) ZPP uveljavlja razpravno načelo. Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (7. in 212. člen ZPP). Stranki sta torej odgovorni, da v zadevi priskrbita ustrezno trditveno podlago. Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da ne obstaja. To velja tudi v primeru, če sodišče določeno (nezatrjevano) dejstvo ugotovi med izvedbo dokaznega postopka. Takega dejstva ne sme upoštevati. Drugačno ravnanje pomeni kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V postopku mora biti namreč ves čas jasno, kaj so navedbe strank in posledično dejanska podlaga, saj le to nudi strankam možnost, da se zoper zahtevek oziroma ugovore lahko ustrezno branijo.
Po določbi 34. člena OZ (enako pa je določal tudi v času sklepanja pogodbe veljaven 46. člen ZOR) je predmet pogodbe lahko zgolj določljiv, takšen pa je, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (prvi odstavek odstavek 38. člena OZ, enako prvi odstavek 50. člena ZOR). Namen takšne zakonske ureditve predmeta pogodbe, ki širi meje veljavnosti pogodbe na podlagi dopustnosti njegove ohlapnejše opredelitve, je zajeti tudi vse tiste situacije, ko pogodbeni stranki v naprej ne moreta točno poznati vseh elementov, ki bodo vplivali na to, da se uresniči izpolnitveno ravnanje, pa tudi dogovorjeni pogodbeni namen oziroma kavza pogodbe, kot tudi ne, kakšen točno bo obseg izpolnitvenega ravnanja in dosežen rezultat. Tak je tudi konkretni primer, saj pogodbeni stranki v naprej nista mogli natančno vedeti, kakšna dela in kakšen material bo potreben za obnovo objekta in sta zato vsebino obveznosti toženca kot zakupnika določili glede na končni rezultat (objekt bo obnovljen). S tem sta njegovo obveznost dovolj določljivo opredelili, saj se ob izostanku drugačne pogodbene določbe domneva, da sta pogodbenika imela v mislih, da bo obnovljen objekt imel običajne lastnosti potrebne za njegovo običajno uporabo, pri čemer je jasno, da ta obveznost v nobenem primeru ni mogla biti večja od izgradnje novega objekta.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo - opravičljiv razlog za zamudo - opravičljiva zamuda - dolžna skrbnost - pravni pouk - soglasje za mediacijo
Pritožnikovo ravnanje, ko je na sodišču oddal le soglasje k postopku mediacije, odgovora na tožbo pa ne - kljub prejetemu pravnemu pouku, da ga mora vložiti ne glede na podano soglasje za mediacijo, je bilo premalo skrbno. Ne gre za opravičljiv razlog za zamudo pri oddaji odgovora na tožbo.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju
Nepošiljanje poročil samo po sebi ne pomeni, da ne otežuje stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku. Če drugega ne, onemogoča skrben nadzor stečajnega upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika, ki mu jih nalaga zakon. Med temi obveznosti je tudi obveznost dolžnika, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, da si prizadeva, da najde zaposlitev in ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati (401. člen ZFPPIPP). Dolžnikova dolžnost poročanja je namenjena kontroli, da si dolžnik res prizadeva najti zaposlitev in ne odkloni ponujene zaposlitve ali dela, katerega je sposoben opravljati; dolžnikova dolžnost prizadevanja za zaposlitev pa je namenjena oblikovanju in unovčevanju stečajne mase (1. točka prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Niti dolžnost poročanja dolžnika niti nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu stečajnega postopka, to je poplačilu upnikov.
Splošno psihofizično stanje dolžnikov v osebnem stečaju ni razlog, da bi jim bilo izpolnjevanje zakonskih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP bistveno oteženo. V tem primeru obveznosti stečajnih dolžnikov med preizkusnim obdobjem ne bi imele nobenega smisla. Odpust obveznosti stečajnih dolžnikov, ki pomeni poseg v pravico upnikov (do poplačila njihovih terjatev), v takšni situaciji ne bi bil več sorazmeren.
prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - izpraznitev in izročitev nepremičnin - obstoj lastninske pravice - pravica do sojenja v razumnem roku
Skladno s 13. členom ZPP lahko sodišče v položaju, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, tudi samo reši to vprašanje (z učinkom le v konkretni pravdi). Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati, da bo tam zadeva kmalu rešena.
ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 355. ZPIZ-2 člen 70, 80, 80/1, 80/4, 80/5, 183.
pravice iz invalidskega zavarovanja - poklicna rehabilitacija - pogodba o poklicni rehabilitaciji - II. kategorija invalidnosti - denarno nadomestilo - začasna nezmožnost za delo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - izguba pravic
Predmet presoje je v tem sporu lahko le vprašanje, ali so na strani tožnika bili podani pogoji iz četrtega odstavka 80. člena ZPIZ-2, da je opravičeno prišlo do izgube pravic iz invalidskega zavarovanja. Zakon za izgubo pravice iz invalidskega zavarovanja zahteva več kot ugotovitev, da tožnik ni končal poklicne rehabilitacije v roku. Določa, da pride do takšne posledice (tj. izgube pravic) v primeru, če zavarovanec iz neopravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba
V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe ne gre za presojo izpodbijanih odločb toženca. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite, bo predmet presoje v okviru rednega sojenja pred sodiščem. Bistveno za odločitev v tej zadevi je zgolj odgovor na vprašanje, ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.
Zgolj pavšalne navedbe, da bi izvršitev izpodbijane odločbe lahko poslabšala tožnikovo zdravstveno stanje, ne zadoščajo za ugotovitev težko nadomestljive škode. Tožnik namreč ni dokazal, da bi mu opravljanje dela povzročilo težko nadomestljivo škodo.