izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – prispevki za socialno varnost – stvarna pristojnost
Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker je tožena stranka ni podala v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (110/2 čl. ZDR).
Delovna sodišča so stvarno pristojno za odločanje o obveznosti plačila prispevkov za socialno varnost, saj so pristojna za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, kamor sodi tudi odločanje o denarnih zahtevkih, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 119.
razrešitev upravitelja – zahteva upnikov za razrešitev – izjava upravitelja o zahtevi za razrešitev – načelo kontradiktornosti – razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje omenja izjavo upravitelja o predlogu za razrešitev, iz spisa pa izhaja, da jim navedena izjava ni bila vročena niti ni bila objavljena na portalu Ajpes. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je izpodbijano odločbo utemeljevalo s sklicevanjem na izjavo upravitelja o zahtevi za njegovo razrešitev, pritožniki pa se z njo niso imeli možnost seznaniti, storilo absolutno bistveno kršitev.
ZPP člen 282, 282/5. ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 131. ZDavP-2 člen 8, 58. ZPSV člen 3, 3/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - glavna obravnava – odločanje na podlagi stanja spisa – odpravnina – regres za letni dopust – bruto – neto - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik ni upravičen do izplačila bruto zneska odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in regresa za letni dopust, saj glede teh dveh terjatev obstaja dolžnost obračuna davkov (dohodnine) in prispevkov za socialno varnost. Tožnik ni upravičen do bruto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od obeh bruto zneskov, temveč je tožena stranka dolžna po obračunu in odvodu davkov in prispevkov tožniku izplačati neto zneska, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje do plačila.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068209
ZPP člen 355. ZD člen 175, 210, 212, 221.
napotitev na pravdo - obseg zapuščine
Vprašanje, ali določeno premoženje sodi v zapuščino, je v domeni dedičev. Ravno zato ZD razlikuje med situacijo, ko so sporna dejstva med strankami, kjer med taksativno naštetimi dejstvi niso tista, ki se nanašajo na obseg zapuščine in med primeri, ko so dejstva sporna med dediči, kamor sodi tudi spor o obsegu zapuščine. Stranke, med katere sodijo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (npr. upniki) posledično ne morejo prisiliti, da določeno premoženje dedujejo, če si slednji tega ne želijo.
Povprečno skrbna pogodbena stranka bi se s pogoji, pod katerimi je bil dodatek k zavarovalni pogodbi sklenjen, preden je dodatek podpisala, o njem in v njem navedenih (novih) splošnih pogojih predhodno poučila, splošne pogoje bi tako lahko (če jih, kot zatrjuje, ni prejela že ob dodatku) pridobila pri toženi stranki. Če tega ni storila in je dodatka podpisala, ne da bi se seznanila tudi z vsebino novih splošnih pogojev, mora sama nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja.
Za uporabo splošnih pogojev ni potrebno, da je bila tožeča stranka z njimi („vsebinsko“) seznanjena, zadostuje že, da bi so ji morali biti znani.
Kljub temu, da je terjatev tožeče stranke verjetno izkazana, predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve oz. obremenitve nepremičnine) ni utemeljen, ker tožeča stranka ni izkazala drugega pogoja, ki mora biti kumulativno podan za izdajo začasne odredbe, to je nevarnosti, da bi bila zaradi ravnanja toženca uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožeča stranka namreč ni izkazala, da bi ravnanja dolžnika – tožene stranke, to je zamenjava stanovanja na podlagi menjalne pogodbe, pomenila nevarnost, da tožena stranka razpolaga s premoženjem tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke, ki jo vtožuje, onemogočena ali precej otežena
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz odpovednega razloga po določbi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR (tožnik naj bi kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 1. odstavka 204. člena KZ-1). Tožniku je očitala, da se je določenega dne popoldne z viličarjem pripeljal po tovarniškem dvorišču do varovalne ograje in čez ograjo odvrgel dve culi in plastenko, v katerih je bil baker, naslednjega dne ponoči pa je bil zaloten s strani varnostnikov in delavcev policije pri pobiranju cul na drugi strani ograje. Tožena stranka v konkretnem primeru ni dokazala, da je ravno tožnik z viličarjem vozil culi in plastenko z bakrom, predvsem pa, da je navedene stvari vrgel čez ograjo tovarne. Tožena stranka tudi v nadaljevanju popoldneva oziroma ponoči, ko je pripravila zasedo skupaj z varnostniki in policisti, ni zalotila tožnika pri pobiranju očitanih stvari zunaj tovarniške ograje, kot je to navedla v izredni odpovedi. Zgolj dejstvo, da je bil tožnik prisoten na zunanji strani tovarniške ograje in v bližini odtujenih stvari, še ne more utemeljevati kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja tatvine, kot se mu to očita v izredni odpovedi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZSPJS člen 42. ZDR člen 131, 131/4, 161. OZ člen 9. ZUJF člen 176. URS člen 155, 155/2. ZDIU12 člen 5, 5a. ZDIU12-A člen 1. ZIPRS1112 člen 30a. ZDIU člen 8. ZKolP člen 3.
kolektivni delovni spor – kršitev kolektivne pogodbe – regres – javni uslužbenci – interventni ukrepi – znižanje regresa – dogovor – sindikati – dolžnost izpolnitve obveznosti - prepoved povratne veljave pravnih aktov - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010) določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč za nasprotnega udeleženca.
Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
vrnitev v prejšnje stanje – vabilo na narok – preložitev naroka – odpoved pisnemu vabilu – odločanje na podlagi stanja spisa – predlog tožene stranke - domneva umika tožbe – opravičeni razlogi za izostanek z naroka
Zmota pooblaščenke tožeče stranke, ki je namesto na sedež gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 7, pristopila na sedež glavne stavbe sodišča na Tavčarjevi 9, ne predstavlja opravičenega razloga za izostanek z naroka v smislu določila šestega odstavka 282. člena ZPP.
ZDR člen 42, 126, 130, 133, 135, 137. ZDR člen 166, 184. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
obveznost plačila – neizkoriščen letni dopust - letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust – delo preko polnega delovnega časa
Pravico do odškodnine iz 166. člena ZDR je treba razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
podjemna pogodba – napake na izvršenem delu – predpostavke za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – obrazložitev sodne odločbe
Merilo, ali je podjemnik svojo storitveno obveznost (pravilno) izpolnil, so lastnosti končnega rezultata, ki ga je dosegel, torej lastnosti (značilnosti) opravljene storitve. Te lastnosti morajo ustrezati:
pogodbeno dogovorjenim lastnostim, oziroma, če teh stranki v pogodbi nista podrobneje opredelili, običajnim lastnostim in
pravilom stroke, ki so uveljavljene za vrsto poslov, med katere spada posel, ki se ga podjemnik s sklenitvijo podjemne pogodbe zaveže opraviti.
Podjemnikova izpolnitev je zato pravilna, če ima opravljeni posel (končni rezultat podjemnikovega dela) navedene lastnosti. Če posel, ki ga je podjemnik opravil, nima opisanih lastnosti, je podjemnikova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake, in podjemnik naročniku odgovarja za to nepravilno izpolnitev, ne glede na to, s kakšno skrbnostjo je opravljal dela, ki so pomembna za dosego končnega rezultata.
ZPP člen 458, 458/1. Sporazum o pogodbi za mednarodni prevoz tovora po cesti (CMR) člen 30, 30/3, 32.
pritožbeno izpodbijanje dejanskega stanja - spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – odškodnina za zamudo - zastaranje odškodninskega zahtevka za zamudo po CMR
Pritožba s svojimi pritožbenimi navedbami izpodbija dejanske zaključke sodišča prve stopnje, ker je to presodilo, da je tožeči stranki uspelo dokazati, da ni kriva za nastalo zamudo pri dostavi dela pošiljke iz razloga, ker blago za naklad na dveh lokacijah ni bilo pripravljeno, dejanski zaključki pa v sporu majhne vrednosti ne morejo biti pritožbeno izpodbijani, zato tožena stranka s pritožbo ne more biti uspešna; uspešna ne more biti niti v delu, ko očita sodišču prve stopnje, da bi moralo ugotoviti, da ji je zaradi zamude pri dostavi blaga nastala finančna izguba, saj s temi pritožbenimi navedbami očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ta pritožbeni razlog pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
Toda tožena stranka kot prejemnik pošiljke in naročnik prevoza trdi, da ji je zaradi zamude pri prevozu nastala finančna škoda in drži, da je na tovornem listu (CMR) za pošiljko, ki je bila pripeljana z zamudo (dne 26.1.2011) označila, da tovor prevzema s pridržkom. To bi ji skladno tretjim odstavkom 30. člena CMR dalo upravičenje, da uveljavlja odškodnino za zamudo, ker je pravočasno izrazila tožeči stranki kot prevozniku pridržek. Vendar pa je potrebno upoštevati določbo petega odstavka 23. člena CMR, ki določa, da kolikor upravičenec dokaže, da je škoda nastala zaradi zamude, mu mora prevoznik plačati odškodnino, ki pa ne more presegati voznine. Navedeno pomeni, da bi tožena stranka morala ne le trditi, da ji je zaradi zamude nastala škoda, to zatrjevanje pa ne more biti zgolj na abstraktni ravni, temveč bi morala tožena stranka dokazati konkretno prikrajšanje, tega pa v postopku ni zatrjevala niti dokazala, saj je trdila le, da je pripravljena plačati 216,00 EUR, za razliko pa bi morala trditi in dokazati, da je bila zaradi zamude oškodovana in podati pobotni ugovor ali vložiti nasprotno tožbo,saj odškodninski zahtevek, za katerega po 32. členu CMR velja enoletni zastaralni rok glede na podan pridržek dne 26.1.2011, ob vložitvi tožbe še ni bil zastaran in bi ga tožena stranka lahko uveljavljala do 27.1.2012, česar pa ni storila, po tem datumu pa je skladno s četrtim odstavkom 32. člena CMR izgubila pravico do uveljavitve odškodninskega zahtevka, saj zastarane tožbe ni mogoče uveljaviti niti v obliki nasprotnega zahtevka niti ugovora.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50, 51.
ZPP člen 245, 245/3.
nagrada strokovni instituciji za izvedensko delo - status sodnega izvedenca - plačilo strokovni instituciji - običajno plačilo
Pravilnika, ki je podzakonski predpis, za primere, ko sodišče izvedensko delo zaupa instituciji, ki ni imenovana za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti. Pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo je treba v takšnem primeru presojati po splošnih pravilih obligacijskega prava. Nagrada je predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem, ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZDR člen 184. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost - odmera višine odškodnine
Tožnik (invalid III. kategorije) se je poškodoval na delu, ko je delal za obdelovalnim strojem. Toženka je tožniku odredila delo v nasprotju z omejitvami iz odločbe Zavoda (delo v prisilni drži...) in ga ni praktično in teoretično usposobila za delo, na katerega ga je razporedila ter mu ni posredovala ustreznih navodil za varno delo, zato tožniku krivdno odgovarja za vtoževano nepremoženjsko škodo.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Zahtevek za povračilo stroškov postopka je sestavni del tožbenega zahtevka, saj se tožbeni zahtevek lahko nanaša tudi na stranske terjatve. Zaradi navedenega mora sodišče v sodbi odločiti tudi o stroških postopka, če je stranka tak zahtevek postavila. Glede na to, da sodišče prve stopnje s sodbo, ki je že postala pravnomočna, ni odločilo o zahtevku za povrnitev stroškov postopka, bi izpodbijani sklep o stroških v skladu z zakonom lahko izdalo le v primeru, če bi tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 325. člena v 15 dneh od prejema te sodbe, sodišču prve stopnje predlagala, naj se sodba dopolni. Vendar pa tožena stranka tega ni storila, zato sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za izdajo izpodbijanje sklepa.
Tožnik pogojev za imenovanje dekana ni izpolnjeval, ker ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto visokošolskega učitelja (ZViS člen 24/2), zato njegov zahtevek na razveljavitev postopka in akta o imenovanju druge osebe za dekana ni utemeljen.
razlaga pogodbe - financiranje nalog spodbujanja regionalnega razvoja
Dogovoru, ki ne ustvarja nobenih učinkov, ni mogoče dati pravnega varstva.
82. člen OZ določa pravilo pri razlagi pogodb – njihova določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Takšna uporaba (razlaga) pogodb pomeni uporabo avtonomnega (pogodbenega ) prava.
ZPIZ-1 člen 82, 82/2, 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – invalidnost – invalid – dokazno breme – nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti – mnenje komisije
V skladu z določbo 103. člena ZPIZ-1 je tožena stranka o izpolnjevanju pogojev iz 102. člena ZPIZ-1 pridobila negativno mnenje komisije, kar pomeni, da je bilo v posebej predvidenem postopku ugotovljeno, da tožena stranka ni preverila vseh možnosti za ohranitev zaposlitve tožnice po 40. členu ZZRZI. Dokazno breme je v primeru, ko redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, na njegovi strani (prvi odstavek 82. člena ZDR). Tožena stranka ni dokazala, da delovna mesta sobarica/čistilka, portir/nosač in pomivalec posode, ne bi ustrezala preostali delovni zmožnosti tožnice oziroma omejitvam iz invalidske odločbe. Ocena tožene stranke, da navedena delovna mesta ne ustrezajo delovni zmožnosti tožnice, temeljijo le na oceni delavcev tožene stranke, ne da bi oceno o ustreznosti navedenih delovnih mest podala pooblaščena komisija oziroma zdravnik medicine dela, zato postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici zaradi invalidnosti, ni bil zakonit.