Kljub temu, da je terjatev tožeče stranke verjetno izkazana, predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve oz. obremenitve nepremičnine) ni utemeljen, ker tožeča stranka ni izkazala drugega pogoja, ki mora biti kumulativno podan za izdajo začasne odredbe, to je nevarnosti, da bi bila zaradi ravnanja toženca uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožeča stranka namreč ni izkazala, da bi ravnanja dolžnika – tožene stranke, to je zamenjava stanovanja na podlagi menjalne pogodbe, pomenila nevarnost, da tožena stranka razpolaga s premoženjem tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke, ki jo vtožuje, onemogočena ali precej otežena
podjemna pogodba – napake na izvršenem delu – predpostavke za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – obrazložitev sodne odločbe
Merilo, ali je podjemnik svojo storitveno obveznost (pravilno) izpolnil, so lastnosti končnega rezultata, ki ga je dosegel, torej lastnosti (značilnosti) opravljene storitve. Te lastnosti morajo ustrezati:
pogodbeno dogovorjenim lastnostim, oziroma, če teh stranki v pogodbi nista podrobneje opredelili, običajnim lastnostim in
pravilom stroke, ki so uveljavljene za vrsto poslov, med katere spada posel, ki se ga podjemnik s sklenitvijo podjemne pogodbe zaveže opraviti.
Podjemnikova izpolnitev je zato pravilna, če ima opravljeni posel (končni rezultat podjemnikovega dela) navedene lastnosti. Če posel, ki ga je podjemnik opravil, nima opisanih lastnosti, je podjemnikova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake, in podjemnik naročniku odgovarja za to nepravilno izpolnitev, ne glede na to, s kakšno skrbnostjo je opravljal dela, ki so pomembna za dosego končnega rezultata.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz odpovednega razloga po določbi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR (tožnik naj bi kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 1. odstavka 204. člena KZ-1). Tožniku je očitala, da se je določenega dne popoldne z viličarjem pripeljal po tovarniškem dvorišču do varovalne ograje in čez ograjo odvrgel dve culi in plastenko, v katerih je bil baker, naslednjega dne ponoči pa je bil zaloten s strani varnostnikov in delavcev policije pri pobiranju cul na drugi strani ograje. Tožena stranka v konkretnem primeru ni dokazala, da je ravno tožnik z viličarjem vozil culi in plastenko z bakrom, predvsem pa, da je navedene stvari vrgel čez ograjo tovarne. Tožena stranka tudi v nadaljevanju popoldneva oziroma ponoči, ko je pripravila zasedo skupaj z varnostniki in policisti, ni zalotila tožnika pri pobiranju očitanih stvari zunaj tovarniške ograje, kot je to navedla v izredni odpovedi. Zgolj dejstvo, da je bil tožnik prisoten na zunanji strani tovarniške ograje in v bližini odtujenih stvari, še ne more utemeljevati kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja tatvine, kot se mu to očita v izredni odpovedi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 50, 51.
ZPP člen 245, 245/3.
nagrada strokovni instituciji za izvedensko delo - status sodnega izvedenca - plačilo strokovni instituciji - običajno plačilo
Pravilnika, ki je podzakonski predpis, za primere, ko sodišče izvedensko delo zaupa instituciji, ki ni imenovana za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti. Pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo je treba v takšnem primeru presojati po splošnih pravilih obligacijskega prava. Nagrada je predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem, ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - enakovredne metode zdravljenja
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini je treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji. Če je katera koli metoda zdravljenja tožničine shize oziroma zob, ki je po učinkih enakovredna, možna v Sloveniji, in je bila tožnici tudi ponujena, pa se zanjo ni odločila, temveč se je odločila za zdravljenje v tujini, ni mogoče šteti, da so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane.
ZDR člen 42, 126, 130, 133, 135, 137. ZDR člen 166, 184. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
obveznost plačila – neizkoriščen letni dopust - letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust – delo preko polnega delovnega časa
Pravico do odškodnine iz 166. člena ZDR je treba razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Povprečno skrbna pogodbena stranka bi se s pogoji, pod katerimi je bil dodatek k zavarovalni pogodbi sklenjen, preden je dodatek podpisala, o njem in v njem navedenih (novih) splošnih pogojih predhodno poučila, splošne pogoje bi tako lahko (če jih, kot zatrjuje, ni prejela že ob dodatku) pridobila pri toženi stranki. Če tega ni storila in je dodatka podpisala, ne da bi se seznanila tudi z vsebino novih splošnih pogojev, mora sama nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja.
Za uporabo splošnih pogojev ni potrebno, da je bila tožeča stranka z njimi („vsebinsko“) seznanjena, zadostuje že, da bi so ji morali biti znani.
ZDR člen 42, 126, 130, 133, 135, 137. ZDR člen 166, 184. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
obveznost plačila – neizkoriščen letni dopust - letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust – delo preko polnega delovnega časa
Pravico do odškodnine iz 166. člena ZDR je treba razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 119.
razrešitev upravitelja – zahteva upnikov za razrešitev – izjava upravitelja o zahtevi za razrešitev – načelo kontradiktornosti – razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje omenja izjavo upravitelja o predlogu za razrešitev, iz spisa pa izhaja, da jim navedena izjava ni bila vročena niti ni bila objavljena na portalu Ajpes. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je izpodbijano odločbo utemeljevalo s sklicevanjem na izjavo upravitelja o zahtevi za njegovo razrešitev, pritožniki pa se z njo niso imeli možnost seznaniti, storilo absolutno bistveno kršitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – prispevki za socialno varnost – stvarna pristojnost
Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker je tožena stranka ni podala v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (110/2 čl. ZDR).
Delovna sodišča so stvarno pristojno za odločanje o obveznosti plačila prispevkov za socialno varnost, saj so pristojna za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, kamor sodi tudi odločanje o denarnih zahtevkih, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
S spremembo lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz polnega v polovični delovni čas (z vložitvijo obrazca o prijavi spremembe) je tožnica, invalidka II. kategorije po ZPIZ/92 s pravico do zaposlitve na delovnem mestu prodajalke v kiosku v okviru samostojne dejavnosti s skrajšanim delovnim časom štiri ure, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, izpolnila pogoje za izplačevanje nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, čeprav je plačevala prispevke za poln delovni čas.
vrnitev v prejšnje stanje – vabilo na narok – preložitev naroka – odpoved pisnemu vabilu – odločanje na podlagi stanja spisa – predlog tožene stranke - domneva umika tožbe – opravičeni razlogi za izostanek z naroka
Zmota pooblaščenke tožeče stranke, ki je namesto na sedež gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 7, pristopila na sedež glavne stavbe sodišča na Tavčarjevi 9, ne predstavlja opravičenega razloga za izostanek z naroka v smislu določila šestega odstavka 282. člena ZPP.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - vojaške vaje - usposabljanje - odmera višine odškodnine
Vaja z demonstracijami, v kateri kot demonstrantje sodelujejo izurjeni vojaki, ki uporabljajo telesno silo ter leteče predmete, je nevarna dejavnost v skladu z drugim odstavkom 131. člena OZ. Zato tožena stranka tožniku za vtoževano nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala na usposabljanju pri izvajanju teh vojaških vaj, odgovarja po načelu vzročnosti.
Tožeča stranka in toženka sta sklenili pogodbo o izobraževanju, v kateri sta v 2. členu določili, da sta sporazumni, da znaša strošek izobraževanja skupek stroškov, kar predstavlja neposredne stroške izobraževanja v višini prejetega računa s strani izvajalca izobraževanja v primeru eksternih izobraževanj in 50% vrednosti svetovalne ure po veljavnem ceniku delodajalca glede na dejansko število izobraževalnih ur, na katerih je bil delavec („nameščenec“) prisoten in je to potrdil s podpisom na listi prisotnosti v primeru internih izobraževanj. Nadalje pogodba določa, da se vse stroške izobraževanja zavezuje nositi in jih bo plačal delodajalec, v kolikor bo delavec pri njem zaposlen še najmanj 24 mesecev. V kolikor delavec ne bo izpolnil tega pogoja, pa je bilo določeno, da bo delodajalcu plačal vse stroške izobraževanja. V spornem času so bila organizirana eksterna in interna izobraževanja. Tožeča stranka za eksterna izobraževanja ni predložila računov v smislu določbe 2. člena pogodbe, za interna izobraževanja pa ni predložila liste prisotnosti, na kateri bi toženka s podpisom potrdila svojo prisotnost na izobraževanju. Ker ni dokazala višine stroškov eksternih izobraževanj ter udeležbe toženke na internih izobraževanjih, tožbeni zahtevek za povračilo stroškov izobraževanja ni utemeljen.
Tožba mora, da je dopustna, izpolnjevati vse formalne zakonske pogoje po 180. členu ZPP. Če jih ne, do vsebinskega obravnavanja po njej sploh ne more priti. Tožba, kot jo je dopolnil tožnik, dejansko ni primerna za obravnavo, saj zahtevek, ni zadostno opredeljen in tožba ne vsebuje vseh sestavin v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP. Tožnik tako ni poskrbel za izpolnjenost temeljnih procesnih predpostavk, tj. za popolnost in razumljivost tožbe, takšna formalna pomanjkljivost tožbe pa preprečuje vsebinsko obravnavanje zadeve ne glede na fazo postopka, zato je bila tožba utemeljeno zavržena.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068209
ZPP člen 355. ZD člen 175, 210, 212, 221.
napotitev na pravdo - obseg zapuščine
Vprašanje, ali določeno premoženje sodi v zapuščino, je v domeni dedičev. Ravno zato ZD razlikuje med situacijo, ko so sporna dejstva med strankami, kjer med taksativno naštetimi dejstvi niso tista, ki se nanašajo na obseg zapuščine in med primeri, ko so dejstva sporna med dediči, kamor sodi tudi spor o obsegu zapuščine. Stranke, med katere sodijo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (npr. upniki) posledično ne morejo prisiliti, da določeno premoženje dedujejo, če si slednji tega ne želijo.
prispevki za socialno varnost – stvarna pristojnost
Tožnik vtožuje izplačilo plač, ki so po svoji naravi izražene v bruto znesku, ta pojem pa zajema tako plačilo prispevkov in davkov na plače ter izplačilo neto zneska, torej gre za spor, o katerem je pristojno odločati delovno sodišče v individualnem delovnem sporu, saj ZDSS-1 določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
ZPP člen 282, 282/5. ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 131. ZDavP-2 člen 8, 58. ZPSV člen 3, 3/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - glavna obravnava – odločanje na podlagi stanja spisa – odpravnina – regres za letni dopust – bruto – neto - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik ni upravičen do izplačila bruto zneska odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in regresa za letni dopust, saj glede teh dveh terjatev obstaja dolžnost obračuna davkov (dohodnine) in prispevkov za socialno varnost. Tožnik ni upravičen do bruto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od obeh bruto zneskov, temveč je tožena stranka dolžna po obračunu in odvodu davkov in prispevkov tožniku izplačati neto zneska, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje do plačila.
Sodišče odloži izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na predlog storilca prekrška, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (202.d člen ZP-1) in na njem je, da naložene obveznosti izpolni.