ZOR člen 186, 324, 324/2, 371, 371/3, 376, 376/3, 616, 616/1, 616/2, 617, 620, 620/3.
gradbena pogodba – odgovornost za napake – pravočasno grajanje napak – pravočasnost tožbe – prenehanje pravice – odprava napake na račun prevzemnika posla – škoda zaradi manjvrednosti stvari – kumulacija zahtevkov – zapadlost škode – zamuda – zastaralni rok – refleksna škoda
Toženec se ne more sklicevati na potek roka iz 1. odstavka 616. člena ZOR, če je začel odpravljati ugotovljene napake.
Glede na to, da se je tožnikoma zavezal, da bo do določenega dne napake odpravil, gre za dogovor, ki predstavlja samostojno podlago za presojo o pravočasnosti tožbe, za katero velja splošni 5 letni zastaralni rok.
Odpravo škode v obliki manjvrednosti stvari, ki je bila predmet pogodbe, je mogoče odpraviti (le) z ustreznim jamčevalnim zahtevkom (na znižanje kupnine ali odpravo napak). Glede na to, je škodo na ta način mogoče v celoti odpraviti, ni dopustno hkratno uveljavljanje obeh zahtevkov, kot to vtožujeta tožnika. Zahtevka je mogoče kumulirati le tedaj, ko gre za t.i. refleksno škodo na drugih stvareh.
ZSPJS člen 42. ZDR člen 131, 131/4, 161. OZ člen 9. ZUJF člen 176. URS člen 155, 155/2. ZDIU12 člen 5, 5a. ZDIU12-A člen 1. ZIPRS1112 člen 30a. ZDIU člen 8. ZKolP člen 3.
kolektivni delovni spor – kršitev kolektivne pogodbe – regres – javni uslužbenci – interventni ukrepi – znižanje regresa – dogovor – sindikati – dolžnost izpolnitve obveznosti - prepoved povratne veljave pravnih aktov - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč za nasprotnega udeleženca.
Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov
Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zahtevek za njihovo plačilo pa je lahko le tožbeni zahtevek v pravdnem postopku ali dajatveni zahtevek, vsebovan v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077420
ZIZ člen 17, 17/2, 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20a, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 381. ZPP člen 149, 224.
izvršilni naslov – notarski zapis – dokazovanje zapadlosti terjatve – upoštevanje zapadlosti po dodatku k pogodbi – vročilnica – javna listina – procesne obresti
Dejstvo, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi notarskega zapisa upoštevaje zapadlost po dodatku k pogodbi, na pravilnost dovolitve izvršbe ne vpliva. Takšen upnikov predlog, ki upošteva dogovor strank o podaljšanju roka vračila kredita, je v dolžnikovo korist in je pritožbeno uveljavljanje, da dodatki k pogodbi niso bili sklenjeni v obliki notarskega zapisa oziroma overjeni, neupoštevno.
dedna izjava – odpoved dedovanju – nepreklicnost izjave – izjava podana v zmoti – izpodbijanje izjave – pravdni postopek
Če je dedič, ki se je dediščini odpovedal, takšno izjavo podal v zmoti (ali je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo), lahko zahteva razveljavitev izjave o odpovedi zgolj s posebno tožbo v pravdnem postopku. Skratka izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče, ampak le v pravdi.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZGD-1 člen 425. ZPUOOD člen 18.
odgovornost družbenika za dolgove družbe – izbris družbe iz sodnega registra
V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3, 150.
razporeditev na drugo delovno mesto – javni uslužbenci – premestitev – pogoji za premestitev – premestitev zaradi delovnih potreb – postopek premestitve zaradi delovnih potreb - obrazložitev
V primeru, če je obrazložitev sklepa o razporeditvi skopa, le-ta zaradi navedenega ni nezakonit in sodišče v sodnem postopku ugotavlja razloge za premestitev.
Za premestitev tožnika ni bilo potrebe, prav tako do nje ni prišlo zaradi učinkovitejšega oziroma smotrnejšega opravljanja dela ter boljše organiziranosti, kar je pogoj po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, zato je bila premestitev tožnika nezakonita.
Toženec je z dopisom z dne 27.3.2012 sicer opravičil svojo odsotnost na naroku 30.3.2012 zaradi del na remontu – vzdrževanju naprav, ki poteka po pogodbi, vendar teh svojih navedb ni podprl z dokazi, ki bi sodišču prve stopnje omogočali zaključek, da je zatrjevani razlog za odsotnost toženca z naroka dejansko podan.
Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodba, ki je predmet pritožbenega preizkusa, podpisana s strani sodnice, ki je sodbo izdala. Sodba, ki se izda v fizični obliki, pa se lahko strankam vroči v overjenem prepisu. Zaradi okoliščine, da sodba, ki jo je prejel toženec, ni bila podpisana s strani sodnice, zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, niti ne gre za neobstoječo sodbo.
Ker je bila cena dogovorjena glede na kvadraturo objekta, ni utemeljeno sklicevanje pritožnika na 643. člen OZ, ki določa, da mora podjemnik v primeru, ko je cena določena na podlagi izračuna brez podjemnikovega jamstva za njegovo pravilnost, naročnika takoj obvestiti o morebitni prekoračitvi, sicer izgubi pravico zahtevati plačilo višjih stroškov. Tožeča stranka namreč ne zahteva plačila višjih stroškov, temveč dogovorjeno plačilo za dejansko kvadraturo objekta in s tem za dejansko opravljeno delo.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda odvetnika na narok
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka odvetnik, ki mora ravnati s profesionalno skrbnostjo, kar pa v konkretnem primeru pomeni, da je dolžan v primeru opravičljivega razloga neprihoda na glavno obravnavo, le-to pravočasno in pravilno sporočiti sodišču, če pa tega ne zmore iz opravičljivih razlogov, pa le-to dokazati s konkretnimi dokazi.
pravica do izvedbe predlaganih dokazov – razlog za zavrnitev predlaganih dokazov – pravica do izjave – pravica do kontradiktornega postopka – prosta presoja dokazov – dokazna moč – vnaprejšnja dokazna ocena – zasebne listine
ZPP ne pozna dokaznih pravil, ki bi vnaprej dajala določenim dokazom oziroma vrsti dokazov (večjo) dokazno moč. Izjema je le pravilo o vrednotenju javnih listin oziroma drugih listin, ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami, za kar pa v primeru obravnavanih dokumentov iz tožničinega poslovanja ne gre. Prav tako temeljijo na vnaprejšnji dokazni oceni, ki je prepovedana. Kljub temu, da gre za "uradne" dokumente iz poslovanja tožnice kot banke, gre še vedno za zasebne listine, ki jim vnaprej ni mogoče pripisati večje dokazne moči od tiste, ki jo imajo ostali listinski dokazi ali dokazi z zaslišanjem strank ali prič.
obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – dokazna ocena – posebno premoženje – vlaganja po prenehanju skupnosti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je tožnica kljub hudi bolezni že takoj po koncu zdravljenja sodelovala pri skrbi za otroka in sodelovala pri gospodinjstvu, prav tako si je tudi z rehabilitacijo leta 1996 še izboljšala svoje delovne zmožnosti ter upoštevaje, da pomoč sorodnikov pri skrbi za otroka pravdnih strank v času tožničine bolezni predstavlja pomoč obema zakoncema in ne le tožencu (toženec ni zatrjeval in izkazal nasprotno) ter dejstvo, da sta oba zakonca ves čas trajanja življenjske skupnosti prejemala dohodke, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da nobeni izmed pravdnih strank ni uspelo dokazati večjega prispevka k nastanku skupnega premoženja.
Da bi poznejši posegi v premoženje (vse do delitve skupnega premoženja) vplivali na drugačen delež posameznega skupnega lastnika, bi moralo obstajati soglasje pravdnih strank.
krivdna odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – slabo vzdrževana tla - slabo vzdrževana javna površina – padec invalida iz invalidskega vozička
Tožnik se je poškodoval tako, da se je s kolesom invalidskega vozička, na katerem je sedel in ki ga je potiskal njegov prijatelj, zataknil v jašek za odvajanje padavinske vode in padel z vozička. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (slabo vzdrževana javna površina, vidne razpoke med granitnimi kockami, večja razpoka med jaškom in kockami ter nalomljene betonske plošče ob jašku) utemeljujejo krivdno odgovornost zavarovanca tožene stranke, saj bi morala biti takšna struktura tal, če že ne preprečena s skrbnim zalitjem kock, vsaj ustrezno sanirana oziroma zavarovana.
nesreča pri delu – krivdna odgovornost – razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je pri zaključku o krivdni odgovornosti nepravilno izhajalo iz ocenjevanja ravnanja oškodovanca, ni pa v luči določbe 131. člena OZ ob upoštevanju meril 6. člena OZ, presojalo ravnanja delodajalca. Ravnanje oškodovanca je presojalo po strožjih merilih kot ravnanje oziroma opustitve delodajalca, ki mora ravnati z večjo skrbnostjo (skrbnost dobrega strokovnjaka). Pritožnik zato pravilno opozarja na to, da lahko sodišče okoliščine, ki jih je štelo kot odločilne pri presoji odgovornosti, šteje le kot okoliščine njegovega soprispevka.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 31, 31/1. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 158, 158/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači - predlog za določitev vrednosti predmeta spora
Tožnica kot (glavni) zahtevek uveljavlja obračun in odvod davkov in prispevkov od vtoževne razlike v plači ter plačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je tožbeni zahtevek opredelila po višini tako glede neto kot bruto zneska, vendar je mogoče kot glavni tožbeni zahtevek v smislu 39. člena ZPP šteti vtoževno bruto razliko v plači in ne neto zneska. Ker je bila vrednost spornega predmeta razvidna iz tožbe, predlog za določitev vrednosti predmeta spora v smislu 1. odstavka 31. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom 21. člena ZOdvT ni bil utemeljen.
predkupna pravica - solastnina - vsebina obvestila o nameravani prodaji - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - neenaki pogoji prodaje
Ker je ponudba za odkup vsebuje tako navedbo predmeta prodaje, ceno ter rok, v katerem se predkupna pravica lahko uveljavlja, hkrati pa tožnica ni trdila, da ji delež nepremičnine ter ime zainteresiranega kupca niso znani, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ponudba ustrezna in skladna z namenom zakonskih določb o predkupni pravici.
Ob ugotovljenem dejstvu, da je bila tožnici pomembna le cena na kvadratni meter ter dejstvu, da je bila tožnici nepremičnina ponujena po enaki ceni, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da določba drugega odstavka 512. člena OZ ni bila kršena.
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - uporaba solastne nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba prodajalca proti kupcu
Za odločitev, ali kupec, ki po zemljiškoknjižnih podatkih še ni lastnik, pa predmet pogodbe že uporablja, protipravno posega v lastninsko pravico prodajalcev, je pravno pomembno, ali so na kupca že prešla stvarno pravna upravičenja. V notranjem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem je bistven razpolagalni posel, tudi že sama sklenitev zavezovalnega pravnega posla ustvarja pravne posledice, zato lastninsko pravna upravičenja na pridobitelja lahko preidejo kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa.
začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o začetku - pravni interes za pritožbo - neizpodbojna domneva
Če dolžnik do poteka dvomesečnega obdobja odložitve iz 1. odstavka 237. člena ZFPPIPP ne ravna po 1. odstavku 238. člena ZFPPIPP, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
Dolžnik nima več pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega položaja, četudi bi z njo uspel, glede na to, da obstaja neizpodbojna domneva o njegovi insolventnosti, ne bi mogel izboljšati.