ZOR člen 186, 324, 324/2, 371, 371/3, 376, 376/3, 616, 616/1, 616/2, 617, 620, 620/3.
gradbena pogodba – odgovornost za napake – pravočasno grajanje napak – pravočasnost tožbe – prenehanje pravice – odprava napake na račun prevzemnika posla – škoda zaradi manjvrednosti stvari – kumulacija zahtevkov – zapadlost škode – zamuda – zastaralni rok – refleksna škoda
Toženec se ne more sklicevati na potek roka iz 1. odstavka 616. člena ZOR, če je začel odpravljati ugotovljene napake.
Glede na to, da se je tožnikoma zavezal, da bo do določenega dne napake odpravil, gre za dogovor, ki predstavlja samostojno podlago za presojo o pravočasnosti tožbe, za katero velja splošni 5 letni zastaralni rok.
Odpravo škode v obliki manjvrednosti stvari, ki je bila predmet pogodbe, je mogoče odpraviti (le) z ustreznim jamčevalnim zahtevkom (na znižanje kupnine ali odpravo napak). Glede na to, je škodo na ta način mogoče v celoti odpraviti, ni dopustno hkratno uveljavljanje obeh zahtevkov, kot to vtožujeta tožnika. Zahtevka je mogoče kumulirati le tedaj, ko gre za t.i. refleksno škodo na drugih stvareh.
Pri določanju preživnine ne gre zgolj za računsko operacijo, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom, pač pa za vrednotenje vrste in višine potreb otroka ter zmožnosti staršev in je zato končna višina vseh ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena, tako da v pritožbi izpostavljena razlika v višini 6,00 EUR ne more v ničemer vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je rezultat vrednostne in ne numerične operacije, ter ustreza trenutnim zmožnostim obeh toženčevih staršev.
ZPP člen 155, 155/1, 155/2, 158. ZDPra člen 16, 16/1.
stroškovna odločitev – pravdni stroški – razlike v plači – umik tožbe – individualni delovni spor
ZOdvT in ZPP ne predvidevata drugačne odmere nagrade odvetniku v primeru tako imenovanih množičnih tožb.
Za postopke pred delovnimi sodišči je v ZOdvT določena posebna tar. št., v kateri so upoštevani kriteriji za določitev nagrade pooblaščencu, zato ni mogoče pri odločanju o nagradi za pooblaščenca v individualnem delovnem sporu upoštevati odločitev ESČP, ki temeljijo na povsem drugačnih okoliščinah posameznih primerov, ki jih to sodišče obravnava.
Na odločitev o krajevni pristojnosti ne morejo vplivati pritožbene navedbe o vloženem predlogu za izločitev sodnic na Okrajnem sodišču v Domžalah oziroma o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 66. člena ZPP. Gre namreč za predloge, ki se nanašajo na zadeve, ki jih Okrajno sodišče v Domžalah že rešuje. Ta pravdna zadeva pa bo temu sodišču šele odstopljena. Ko bo do tega prišlo, pa bo pritožnik, če bo menil, da so za to podani razlogi, lahko vložil bodisi predlog za izločitev sodnika, ki mu bo spis dodeljen ali izkoristil druge zakonske možnosti, ki jih glede predodelitve zadeve oziroma prenosa pristojnosti daje zakon.
odmera sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – vrednost spornega predmeta – izpodbijanje vrednosti spornega predmeta – sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta
Zoper sklep o določitvi vrednosti spora ni posebne pritožbe. To pomeni, da zoper to odločitev ni samostojne pritožbe, ampak se njena pravilnost lahko izpodbija s pritožbo zoper končno odločbo. V postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep izdan v zvezi z ugovorom, zato ni mogoče presojati pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta.
Naročnik z obvestilom o napaki omogoči ne le izvajalcu, pač pa tudi projektantu, da sodeluje v postopku ugotavljanja napak oziroma razlogov za njihov nastanek.
Sodišče se je zgolj oprlo na mnenje izvedenke, da prvotožena stranka kot izvajalec ni bila dolžna tako podrobno pregledati projektne dokumentacije in da bi bilo za kaj takega potrebno strokovno znanje statika, kar ni bilo del pogodbe in ni bilo del dolžnosti prvotožene stranke. S tem je sprejelo pravno presojo izvedenke, kar je v nasprotju z določili ZPP glede dokazovanja z izvedencem.
sposobnost biti stranka – poprava tožbe – oznaka stranke – odpravljiva pomanjkljivost tožbe – subjektivna sprememba tožbe
V konkretnem primeru je šlo za takšno pomanjkljivost tožbe, ki bi se jo dalo odpraviti, in sicer tako, da bi tožnik popravil oznako tožene stranke in navedel obstoječo pravno osebo.
Toženčevih drugih pogodbenih obveznosti ni mogoče upoštevati. Toženčevo preseganje povprečne mesečne plače pritožbeno sodišče poudarja predvsem zato, da bi bilo povsem jasno, da toženca ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks. Iz drugačne odločitve bi namreč implicitno izhajal sklep, da je državljan Republike Slovenije s povprečnim mesečnim dohodkom ogrožen v svojem preživljanju.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – prometna nesreča – nasprotovanje predlogu – pritožbena novota
Glede na pavšalnost pritožnikovega nasprotovanja predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je bila že izvedba dokaza z zaslišanjem tožeče stranke dovolj za spoznanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamudila narok iz upravičenega vzroka
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074642
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/2. OZ člen 352, 352/1, 662.
odgovornost projektanta – napaka projekta – zastaranje odškodninske terjatve – izvajanje dokazov – določitev novega izvedenca – potrebni stroški
V tej zadevi ni prišlo do napak v sferi projektanta; če pa tožeča stranka zatrjuje, da je dela opravljala po projektu, za katerega je štela, da je pomanjkljiv in z napakami, potem tožena stranka tudi iz tega razloga ne more biti odgovorna za škodo.
Oškodovanec izve za povzročitelja, ko lahko osebo identificira. Ni relevantna dejanska vednost, pač pa je odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral ali mogel izvedeti za povzročitelja. Prav tako se ne zahteva, da oškodovanec ve, na kakšni pravni podlagi je zatrjevani povzročitelj škode odgovoren.
Učinek obravnavane verižne kompenzacije bi lahko bil, da je tožeča stranka dosegla, da ji je tožena stranka odpustila dolg. Vendar pa je odpust pogojen s tem, da se vsi udeleženci v verigi medsebojnih odpustov strinjajo s predlogom verižnega pobota.
Neobičajnost načina ali oblike prejema izpolnitve lahko predstavlja zgolj domnevno bazo za domnevo obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti.
Na pomanjkljivosti tožbe je izrecno opozorila tožena stranka že v odgovoru na tožbo. V takšnem primeru ponovno posredovanje sodišča v smislu dodatnih opozoril ni potrebno, saj razjasnjevalna obveznost sodišča ni neomejena, pač pa je določena v sorazmerju z vlogo vseh subjektov postopka.
ZPP člen 163, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1 ZSDP člen 2, 2/3, 67. OZ člen 190.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – zahteva za povrnitev sodnih taks – neupravičena pridobitev – otroški dodatek – vračilo neupravičeno prejetega otroškega dodatka
Zahteva za povrnitev sodnih taks je dovolj določena, četudi stranka ne opredeli njene višine v denarnem znesku.
O otroškem dodatku odločajo centri za socialno delo; v njihovi pristojnosti pa je tudi odločanje o spremembah glede otroškega dodatka. Tožnik ne more od toženke uveljavljati vračila otroškega dodatka na podlagi določb ZSDP, saj je bil toženki otroški dodatek uradno priznan in dodeljen.
prodaja posameznega dela stavbe po določbah SZ - družbena lastnina
Drugi odstavek 248. člena ZZK-1 ohranja v veljavi 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS), s katerim se dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu ne glede na določbe 17. člena ZZK, in sicer na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA.
oddaja pošiljke na bencinskem servisu - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev
Pritožnik je pritožbi priložil potrdilo o oddaji pošiljke, iz katerega je razvidno, da je bila pošiljka oddana priporočeno dne 1.2.2013, torej pravočasno, in to ne na pošto, kot zmotno ugotavlja prvostopno sodišče, pač pa na Petrolovem bencinskem servisu, kjer se lahko skladno s Splošnimi pogoji za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrola Pošte Slovenije prav tako oddajajo navadna in priporočena pisma v predpisanih, predtiskanih ovojnicah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0021519
OZ člen 149, 153, 153/1, 155, 174, 174/1, 179. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 286, 339/1. ZVPot člen 4-11a, 37b.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - ekskulpacijski razlogi - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - lom stekla tuš kabine - razmejevanje od uveljavljanja stvarnih napak - trditveno in dokazno breme glede napake - prekluzija glede uveljavljanja zahtevka za povrnitev škode
Določilo 155. člena OZ predstavlja samostojni pravi temelj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti proizvajalca stvari z napako.
Sodišče prve stopnje tako ni imelo osnove, da svojo odločitev opre na pravno relevantna dejstva, na katera se nobena od pravdnih strank ni pravočasno sklicevala, s tem, ko pa je to storilo zato, ker je tožeča stranka zaslišana izpovedala, da so pred škodnim dogodkom vrata tuš kabine montirali delavci tožene stranke, pa je, ker izpovedba pravdne stranke njenih pravočasnih zatrjevanj ne more nadomestiti (povezanost trditvenega in dokaznega bremena), zašlo v kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je bilo v predmetnem odškodninskem sporu izhajajoč iz določbe 155. člena OZ breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, to je, da je tožena stranka dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo, tožeča stranka pa temu procesnemu bremenu že v zvezi s prvo kumulativno zahtevano predpostavko za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti tožene stranke, to je, da je bila tuš kabina že ob nakupu obremenjena s kakšno napako, ni zadostila, v celoti pa je izostala tudi pravočasna trditvena podlaga, ki bi odškodninsko obveznost tožene stranke vzpostavila ob uporabi določb OZ o odgovornosti za napake v primeru sklenjene podjemne pogodbe (pogodba o delu), odškodninske odgovornosti tožene stranke za posledice obravnavanega škodnega dogodka ni mogoče utemeljiti (215. člen ZPP).
regresna pravica ZZZS - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba delavca pri delu - soprispevek delavca
V skladu s prvim odstavkom 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) ima Zavod pravico zahtevati, da škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Delodajalec je v regresni pravdi Zavoda za povrnitev stroškov zdravljenja poškodovanega delavca ne more rešiti svoje obveznosti z uveljavljanjem ugovora soprispevka (svojega) poškodovanega delavca.
ZPP člen 111, 142, 142/4, 143, 143/3, 224, 343, 343/2.
vročanje – fikcija vročitve – začetek teka pritožbenega roka – nastop fikcije vročitve
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
neupravičena obogatitev – poplačilo upnika v izvršbi – priliv denarnih sredstev na tekoči račun – izplačilo zavarovalne vsote – generična stvar – individualno določena stvar
Upnik, ki se na podlagi izvršilnega naslova v izvršbi poplača iz sredstev na tekočem računu dolžnika, s tem ni neupravičeno obogaten, češ da je tretji prikrajšan, ker bi morala biti ta sredstva nakazan njemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076555
ZPP člen 452, 454, 454/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje - odločanje brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – predčasna prekinitiev zavarovanja – vrnitev zavarovalnih premij
Stranka mora narok zahtevati že v vlogah, ki so v postopku v sporih majhne vrednosti dopustne.
Stranka s tem, ko jo je sodišče pozvalo, da se izjavi, ali zahteva izvedbo naroka, ni pridobila nekakšne posebne pravice do izvedbe naroka (ne glede na zakonske pogoje) in še manj priložnosti, da vloži tretjo pripravljalno vlogo, v kateri lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Zavarovalnica v primeru prekinitve zavarovanja lahko vplačano premijo vrne le tistemu, ki jo je vplačal (zavarovalcu in leasingojemalcu) in ne zavarovancu (in leasingodajalcu).
odločitev v mejah zahtevkov za vpis - navedbe v predlogu - ustrezne listine
Skladno s prvim odstavkom 125. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Smrt upravičenca, s katero ugasne prepoved razpolaganja, je treba dokazati z ustreznimi listinami, takih listin predlagatelji niso predložili niti se nanje sklicevali.