začasna odredba – sprememba sklepa o začasni odredbi – predlog tožene stranke za prenehanje začasne odredbe – sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe
Ker tožena stranka želi doseči prenehanje stare začasne odredbe v delu, ko se ta nanaša na prepoved spravila lesa, bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavati ter jo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati k ustrezni dopolnitvi podanega predloga. Zavrnitev predloga iz razloga nepristojnosti oziroma nedovoljenosti ni pravilna.
Če je storilec, ki je vložil zahtevo za sodno varstvo, zaposlen na sodišču, pristojnem za odločanje o zahtevi, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 12, 21, 23, 31, 31/1. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3.
oprostitev plačila sodnih taks - merila za presojo upravičenosti - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - nadomestilo stroškov za prehrano in prevoz - dobiček - občasni dohodek
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.
Dohodkovni kriterij za oprostitev plačila sodne takse po ZBPP znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075424
ZPP člen 8, 226, 337. OZ člen 75.
dokazna ocena – pritožbena novota – predložitvena dolžnost – izgubljeni dobiček – tuja nega in pomoč - indic
Sodišče prve stopnje je o tožnikovi ponovni zaposlitvi pri bivšem delodajalcu sklepalo na podlagi indicev. Le-ti pa so bili tudi po oceni sodišča druge stopnje dovolj konsistentni, da uspejo po merilu splošnosti in razumnosti s pretežno verjetnostjo podržati zaključek sodišča prve stopnje o takšnem pravno pomembnem dejstvu.
Ker so bile za zagotovitev sklepčnosti zahtevka po višini v konkretnem primeru zadostne tožnikove trditve o višini osebnih prejemkov v času zaposlitve pri bivšem delodajalcu, je bilo torej breme ustrezne konkretizacije in dokaza ugovora višine pričakovanega zaslužka na strani toženke.
Če se bo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za prisojo odškodnine iz naslova izgubljenega zaslužka, v bodoče (tj. v času, ki ni zajeta s časovno pravnomočnostjo odločitve v konkretni zadevi), spremenila, bo toženka lahko uveljavljala znižanje ali ukinitev odškodnine v novem postopku.
Iz primerjave podpisov že na prvi pogled izhaja, da sporne vročilnice ni podpisala tožena stranka. Vendar pa je na vročilnici za podpisom prejemnika, pripis „(žena)“. Iz navedenega izhaja, da je bilo pisanje vročeno pritožnikovi ženi kot njegovemu družinskemu članu, kar je z navedbo datuma vročitve in s svojim podpisom potrdil vročevalec.
pravica ob pogojih za obnovo postopka – obnova zapuščinskega postopka - obnovitveni razlog – nova dejstva
Tožnico veže pravnomočni sklep o dedovanju. Ker je tako, lahko učinke pravnomočnosti pravno prebije le z izrednimi pravnimi sredstvi. Izredno pravno sredstvo, ki ga pravni red predvideva za pravno prebijanje učinka pravnomočnosti sklepa o dedovanju, je tožba pod pogoji za obnovo postopka. Prvi (uvodni) pogoj, da sodišče takšno tožbo v polni meri vsebinsko obravnava (to pomeni: da odloči o pravnem razmerju ne glede na vsebino pravnomočnega sklepa o dedovanju) je, da tožnik uvodoma zanesljivo izkaže obstoj obnovitvenega razloga. To je nujno za samo sklepčnost tožbe po 224. členu ZD.
ZFPPIPP člen 67, 67/1. ZPP člen 156, 157, 316, 316/1.
učinek priznanja terjatve v postopku prisilne poravnave na pravdni postopek - primerjava s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdnem postopku - stroški postopka
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Primerjava pokaže, da ima ravnanje dolžnika oziroma upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (prvi odstavek 67. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP) enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
javna obljuba nagrade – z javnim razpisom dana obljuba nagrade – enostranska izjava volje – pravne posledice – izpolnitev obljubljenega – pravila igre – pravila vrtenja kolesa – dokazna ocena – standard prepričanja
Obveznost izjavitelja javne obljube nastane in obstaja brez potrebe sprejemanja njegove ponudbe, pač pa gre za izpolnitev z zakonom določenega pogoja, predpostavke za pravno veljavnost terjatev obljubljene nagrade. V primeru, ko dajalec javne obljube noče izpolniti obljubljenega, je zahtevek tožnika na izpolnitev tega, kar je obljubljena korist. Izjava volje zavezuje osebo, ki je obljubila, da izpolni obljubo.
Sodišče je na podlagi načela kontradiktornosti, proste dokazne ocene, določbe o zbiranju dokaznega gradiva, prišlo do prepričanja, ko so razlogi, ki govorijo v prid ugotovljenemu dejstvu, prepričljivejši od tistih, ki govorijo proti. ZPP ne definira dokaznih standardov, zato se teorija in sodna praksa sprejeli dokazni standard „izključitev razumnega dvoma“.
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8339/2-14. SPZ člen 70, 70/4.
razdelitev solastnine – upravičen interes – sporazum strank o razdelitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ogled na kraju
Ob nasprotujočih si stališčih predlagateljice in nasprotnih udeležencev glede možnosti dostopa strank do njim lastnih stanovanj (stanovanjska hiša, v kateri se nahajata stanovanji predlagateljice in nasprotnih udeležencev, ima očitno več vhodov), je treba opraviti ogled na kraju samem. Le na ta način se bo sodišče lahko prepričalo, čigavo stališče drži.
Sklep ima razloge le glede upravičenega interesa nasprotnega udeleženca na dodelitev nepremičnine v naravi. Parcelacija spornih parcel v letu 2002 in ureditev meje med njima (na njih sta zemljiškoknjižno ostali vpisani obe stranki kot solastnika), ne predstavlja razdelitve solastnine v smislu 70. člena SPZ.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058597
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 139, 139/6, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 208, 208/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - stečajni postopek nad dolžnikom - plačilo sodne takse - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - ustavitev izvršilnega postopka - dejanska vročitev
Dolžniku se je rok za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine iztekel še pred začetkom stečajnega postopka, zaradi česar je sodišče prve stopnje kljub prekinitvi postopka lahko izdalo sklep, da se dolžnikov ugovor zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjen.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog toženca za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval, da tožeča stranka z otrokoma ne sme prečkati državne meje ter da mora pri naslovnem sodišču deponirati potna lista za mladoletna otroka. Toženec z ničemer ni izkazal nevarnosti, da bi tožeča stranka deklici za stalno odpeljala iz Republike Slovenije. Zmotno je tudi stališče, da deklicama z izdajo takšne začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazale za neutemeljeno ne bi utrpele nikakršne škode oziroma bi bila le-ta v primerjavi s škodo, katero bi utrpel tožnik, v kolikor bi ju tožnica dejansko odpeljala iz Republike Slovenije, neznatna. S prepovedjo prečkati državno mejo, bi bili deklicama najmanj preprečeni stike s sorodniki po materini strani, za katere toženec sam zatrjuje, da prebivajo izven Republike Slovenije.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZST-1 člen 12, 12/5, 41. ZGD člen 587. ZPP člen 214. ZN člen 47, 129.
pritožba zoper sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks - nedovoljenost pritožbe - sprememba dolžnika - nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - procesni sklep - ugovor novega dolžnika - prenos poslovnega deleža - sklenitev pogodbe pri odvetniku
Če zakon izrecno izključuje pritožbo, se ne presoja morebitnega obstoja pravnega interesa pritožnika zanjo. Če kljub temu pritožbo vloži, je ta nedovoljena in jo je treba zavreči.
Pravno sredstvo zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika, ki je po svoji naravi vmesni procesno-tehnični sklep, ki ga izda sodišče, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka, je pritožba, če pa je s tem sklepom odločeno tudi o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika z novim izvršilnim sredstvom, je pravno sredstvo zoper ta del sklepa ugovor.
V obravnavanem primeru je bil prenos poslovnih deležev veljaven, glede na to, da se 47. člen ZN skladno s prehodno določbo 129. člena v času sklenitve pogodbe še ni uporabljal, uporabljal se je šele od 1. 6. 1995 dalje, do tedaj pa so po 587. členu ZGD začasno opravljali notarske zadeve odvetniki in namesto notarskih listin sestavljali ustrezne listine.
poseg v pravnomočnost prvotnega sklepa o dedovanju – bistvena kršitev določb postopka – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, torej že po pravnomočnosti prvotnega sklepa o dedovanju, poseglo v ta sklep o dedovanju, je odločalo o zadevi, o kateri je že bilo pred tem pravnomočno odločeno.
Posebno pravilo o roku za uveljavljanje zahtevkov na podlagi odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnega pravila o zastaranju poslovnih odškodninskih terjatev.
Sprememba tožbe ima vse materialno in formalnopravne učinke vložitve tožbe, zato je potrebno zastaralni rok šteti od spremembe tožbe dalje.
Tožnik bi lahko sodno uveljavljal povrnitev stroškov za odpravo napak že v času vložitve tožbe, čeprav odprave napak takrat še ni opravil, saj mu je bilo že takrat znano, da se toženec na jamčevalni zahtevek za odpravo napak ni odzval.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074061
SZ-1 člen 111, 111/3. ZSR(82) člen 40, 97. SZ člen 39, 39/5, 41, 147, 147/1, 147/2. ZOR člen 26, 28, 28/1, 210.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izselitev – stanovanjska pravica – pravica začasne uporabe stanovanja – sklenitev najemne pogodbe – izjava volje – konkludentno ravnanje – soglasje volj – bistvene sestavine pogodbe – obličnost – pomanjkanje pisne oblike – nesklenitev najemne pogodbe – razlogi za nesklenitev
Toženkino večletno bivanje v spornem stanovanju, za katerega je tožnica sproti pobirala najemnino, še ne omogoča zaključka, da je bila med njima sklenjena najemna pogodba, če ni bil zatrjevan vsaj ustni dogovor.
Toženka se v predpisanem roku ni obrnila na tožnico s prošnjo za sklenitev pisne najemne pogodbe, takšne pravice pa tudi ni uveljavljala po sodni poti, zato se ne more sklicevati na to, da najemna pogodba ni bila sklenjena iz razlogov na strani tožnika.
ZPP člen 103, 146, 146/2, 230, 230/1, 230/3, 318, 353, 353/3. URS člen 11, 62.
zamudna sodba – vročanje sodnih pisanj v tujini – prevajanje sodnih pisanj - vročilnica – javna listina – pooblaščenec za sprejemanje pisanj – jezik v postopku - sodba na podlagi pripoznave – zmota - opravičljiva zmota
Sodna pisanja so bila v tujini prvotoženi stranki vročena neposredno, zato začasnega zastopnika za sprejem pošiljk ni bilo treba postaviti.
Vabila, odločbe in druga sodna pisanja se strankam pošiljajo v slovenskem jeziku in sodišče ni dolžno zagotavljati prevoda. Zahteva, da se pred sodiščem vsakomur omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume, se nanaša le na ustni postopek, ne pa na pisno komunikacijo; za prevod mora stranka poskrbeti sama.
Vlagatelj v tujo nepremičnino ima obligacijskopravni verzijski zahtevek po splošnih pravilih o neupravičeni obogatitvi. Pogoj za uspešno uveljavljanje povračilnega zahtevka je namreč poleg odsotnosti pravne podlage za prehod premoženja in tožnikovega prikrajšanja tudi toženkina obogatitev. Ker po zakonskem določilu 190. člena OZ velja načelo obogatitve in ne vrnitveno načelo, tožnik od toženke ne more zahtevati plačila protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo. Toženkina korist tudi ni nujno enaka vrednosti zgrajenih objektov.
Zgolj tožnikovo sklicevanje na tržno vrednost zgrajenih objektov ne zadošča; brez ustreznih dejanskih trditev, ki sodijo v tožnikovo trditveno breme, te vrednosti ni mogoče enačiti s koristjo, ki jo je zaradi tožnikovih vlaganj dosegla toženka.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078546
ZPP člen 7, 212, 285, 458, 458/1, 458/2. SPZ člen 67, 67/2, 118.
pogodba o upravljanju – upravnik – veljavna sklenitev pogodbe – večinsko soglasje etažnih lastnikov – plačilo storitev – plačilo sorazmernega lastniškega deleže za novo dvigalo – neupravičena pridobitev – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zmotno povzemanje trditvene podlage
Zmotno povzemanje trditvene podlage strank bi lahko predstavljajo kvečjemu relativno bistveno kršitev v primeru prekoračitve trditvene podlage strank (takšne kršitve v sporu majhne vrednosti ne bi bilo mogoče uveljavljati) ali zmotno uporabo materialnega prava (če bi spregled določenih trditev rezultiral v neuporabi določila materialnega prava, ki bi ga bilo sicer treba uporabiti, oziroma v uporabi zmotnega določila) ali kršitev pravice do izjave, če se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do bistvenega dela dejanskih navedb stranke. V konkretnem primeru pa tudi takšne kršitve niso podane.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079068
ZASP člen 147, 151, 151/3, 166, 166/1, 182.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – avtorski honorar – dela tujih avtorjev – odpoved avtorskim pravicam – avtorsko nevarovana dela - dokazno breme – uporaba tujega prava
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam.