nedovoljena pritožba – pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje – nedovoljen razlog za obnovo postopka v sporu majhne vrednosti
Tožena stranka v predlogu za obnovo postopka navaja razloge, ki jih je neuspešno uveljavljala že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, zato ne gre za dejstva, zaradi katerih bi bila obnova postopka dopustna po 10. točki 394. člena ZPP. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti, pa obnova postopka iz navedenega razloga skladno z devetim odstavkom 458. člena ZPP niti ni dovoljena.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodbe zobovja
Tožnici premoženjska škoda še ni nastala, ker se njeno premoženje še ni zmanjšano zaradi plačila stroškov sanacije zobovja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz navedenega naslova.
Ker predlagatelja v predlogu za vknjižbo lastninske pravice nista pojasnila prehoda lastninske pravice od zemljiškoknjižnih lastnikov na njiju, prav tako pa k predlogu tudi nista predložila verige kupoprodajnih pogodb, je sodišče prve stopnje predlog za vknjižbo lastninske pravice utemeljeno zavrnilo.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki – določnost izreka sklepa – čiščenje prostorov – vzdrževalna dela – porazdelitev stroškov
Z odločitvijo o skupni oziroma izključni uporabi prostorov je treba omogočiti udeležencem dostop do prostorov, potrebnih za zagotavljanje temeljnih bivanjskih potreb.
pooblastilna pogodba - posebna vrsta mandatne pogodbe
Pooblastilna pogodba ustvarja neposredno zastopanje, kar pomeni, da zastopnik nastopa v imenu in za račun zastopanega. Ker je med tožečo stranko in K. d.d sklenjena pooblastilna pogodba, tožeča stranka ni aktivno legitimirana v sporni zadevi.
javna obljuba nagrade – z javnim razpisom dana obljuba nagrade – enostranska izjava volje – pravne posledice – izpolnitev obljubljenega – pravila igre – pravila vrtenja kolesa – dokazna ocena – standard prepričanja
Obveznost izjavitelja javne obljube nastane in obstaja brez potrebe sprejemanja njegove ponudbe, pač pa gre za izpolnitev z zakonom določenega pogoja, predpostavke za pravno veljavnost terjatev obljubljene nagrade. V primeru, ko dajalec javne obljube noče izpolniti obljubljenega, je zahtevek tožnika na izpolnitev tega, kar je obljubljena korist. Izjava volje zavezuje osebo, ki je obljubila, da izpolni obljubo.
Sodišče je na podlagi načela kontradiktornosti, proste dokazne ocene, določbe o zbiranju dokaznega gradiva, prišlo do prepričanja, ko so razlogi, ki govorijo v prid ugotovljenemu dejstvu, prepričljivejši od tistih, ki govorijo proti. ZPP ne definira dokaznih standardov, zato se teorija in sodna praksa sprejeli dokazni standard „izključitev razumnega dvoma“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075424
ZPP člen 8, 226, 337. OZ člen 75.
dokazna ocena – pritožbena novota – predložitvena dolžnost – izgubljeni dobiček – tuja nega in pomoč - indic
Sodišče prve stopnje je o tožnikovi ponovni zaposlitvi pri bivšem delodajalcu sklepalo na podlagi indicev. Le-ti pa so bili tudi po oceni sodišča druge stopnje dovolj konsistentni, da uspejo po merilu splošnosti in razumnosti s pretežno verjetnostjo podržati zaključek sodišča prve stopnje o takšnem pravno pomembnem dejstvu.
Ker so bile za zagotovitev sklepčnosti zahtevka po višini v konkretnem primeru zadostne tožnikove trditve o višini osebnih prejemkov v času zaposlitve pri bivšem delodajalcu, je bilo torej breme ustrezne konkretizacije in dokaza ugovora višine pričakovanega zaslužka na strani toženke.
Če se bo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za prisojo odškodnine iz naslova izgubljenega zaslužka, v bodoče (tj. v času, ki ni zajeta s časovno pravnomočnostjo odločitve v konkretni zadevi), spremenila, bo toženka lahko uveljavljala znižanje ali ukinitev odškodnine v novem postopku.
podjemna pogodba - trditvena podlaga – dokazno breme – izvedba naroka – načelo enake vrednosti dajatev – ugovor manj del
Toženki kršitve načela enakovrednosti dajatev ni uspelo dokazati. Trditev tožnice o opravljenem delu namreč ni prerekala, sklicevala pa se je na manjše število opravljenih ur dela od zatrjevanih, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme o manjši količini opravljenega dela.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – zastaranje judikatne terjatve – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga
OZ v 364. členu ureja pretrganje zastaranja, ko dolžnik dolg pripozna. Pojem pripoznave dolga v sebi vključuje nesigurnost dolžnika ali upnika o obstoju terjatve. Ker v predmetni izvršilni zadevi pojmovno dvoma o obstoju obveznosti ne more biti, saj upnik za svojo terjatev že ima izvršilni naslov, in torej ni pravne negotovosti, ali terjatev obstaja ali ne, je pojmovno izključena uporaba instituta iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zato v tej zadevi niso bistvena zatrjevanja o obsegu delnega plačila – ali naj bi plačilo pomenilo izpolnitev le v delu obresti ali pa tudi glavnico oziroma v kakšnem obsegu gre za pripoznavo obveznosti.
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8339/2-14. SPZ člen 70, 70/4.
razdelitev solastnine – upravičen interes – sporazum strank o razdelitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ogled na kraju
Ob nasprotujočih si stališčih predlagateljice in nasprotnih udeležencev glede možnosti dostopa strank do njim lastnih stanovanj (stanovanjska hiša, v kateri se nahajata stanovanji predlagateljice in nasprotnih udeležencev, ima očitno več vhodov), je treba opraviti ogled na kraju samem. Le na ta način se bo sodišče lahko prepričalo, čigavo stališče drži.
Sklep ima razloge le glede upravičenega interesa nasprotnega udeleženca na dodelitev nepremičnine v naravi. Parcelacija spornih parcel v letu 2002 in ureditev meje med njima (na njih sta zemljiškoknjižno ostali vpisani obe stranki kot solastnika), ne predstavlja razdelitve solastnine v smislu 70. člena SPZ.
odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – plačilo kreditne obveznosti – zamuda drugega zakonca – zakonske zamudne obresti – stroški izterjave dolga
Ob prenehanju ekonomske in življenjske skupnosti, je bil le tožnik kot pogodbena stranka tisti, ki je bil seznanjen oziroma, ki ga je sopogodbenik seznanil z višino obveznosti in je banka, kot tudi kasneje zavarovalnica le tožnika pozivala na plačilo zapadlih obveznosti in bi tožnik zato moral toženko obvestiti oziroma jo pozvati na plačilo njenega dela dolga. Šele s tem, ko bi tožnik seznanil toženko z višino pasive skupnega premoženja, bi toženka lahko prišla v zamudo in bi jo bremenile tudi obresti ter pravdni in izvršilni stroški izterjave.
začasna odredba – sprememba sklepa o začasni odredbi – predlog tožene stranke za prenehanje začasne odredbe – sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe
Ker tožena stranka želi doseči prenehanje stare začasne odredbe v delu, ko se ta nanaša na prepoved spravila lesa, bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog vsebinsko obravnavati ter jo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati k ustrezni dopolnitvi podanega predloga. Zavrnitev predloga iz razloga nepristojnosti oziroma nedovoljenosti ni pravilna.
ZMed določa, da je pasivno legitimiran za tožbo za objavo popravka objavljenega besedila odgovorni urednik, ki je vpisan v razvid medijev (v razvid medijev je vpisano ime in priimek odgovornega urednika in sedež uredništva oz. odgovornega urednika, ne pa njegovo stalno prebivališče), zato je treba tožbo vročati na naslov sedeža odgovornega urednika.
izvršba na denarno terjatev - izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - sklep o rubežu - izjava dolžnikovega dolžnika - rubež terjatve - prenos terjatve - zakonske zamudne obresti - opustitev rubeža
Sklep o rubežu dolžnikovemu dolžniku ne nalaga, da obveznost, ki jo ima do dolžnika, izpolni direktno upniku, temveč dolžnikovemu dolžniku le prepoveduje, da bi terjatev poravnal dolžniku.
Sodišče v izvršilnem postopku naloži organizaciji za plačilni promet le plačilo vseh neupravičeno neodtegnjenih, neprenešenih in neizplačanih zneskov po sklepu o izvršbi, ne pa tudi plačilo škode, ki je upniku nastala zaradi nezakonitega ravnanja organizacije za plačilni promet pri izvrševanju sklepa o izvršbi.
bančna garancija na prvi poziv – dokumentarni pogoj – zloraba bančne garancije
Za neupravičen poziv na unovčitev bančne garancije gre, ko zahteva za plačilo nima nobene možne osnove oziroma ni nobenega dvoma, da ni nastopil rizik, zoper katerega naj bi zaveza varovala upravičenca. Pri zlorabi bančne garancije gre torej za to, da so pogoji iz bančne garancije izpolnjeni, a je obenem jasno in nedvomno izkazano, da zavarovana obveznost ni kršena.
Vlagatelj v tujo nepremičnino ima obligacijskopravni verzijski zahtevek po splošnih pravilih o neupravičeni obogatitvi. Pogoj za uspešno uveljavljanje povračilnega zahtevka je namreč poleg odsotnosti pravne podlage za prehod premoženja in tožnikovega prikrajšanja tudi toženkina obogatitev. Ker po zakonskem določilu 190. člena OZ velja načelo obogatitve in ne vrnitveno načelo, tožnik od toženke ne more zahtevati plačila protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo. Toženkina korist tudi ni nujno enaka vrednosti zgrajenih objektov.
Zgolj tožnikovo sklicevanje na tržno vrednost zgrajenih objektov ne zadošča; brez ustreznih dejanskih trditev, ki sodijo v tožnikovo trditveno breme, te vrednosti ni mogoče enačiti s koristjo, ki jo je zaradi tožnikovih vlaganj dosegla toženka.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071649
ZD člen 210.
ugotovitev očetovstva kot predhodno vprašanje – napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku – pravdni stroški
Vprašanje očetovstva ni mogoče reševati kot predhodnega vprašanja znotraj vsakega posameznega postopka posebej.
Glede na dejstvo da je toženec, kljub neurejenemu formalnopravnemu statusu, vedel, da je bil pokojni M. L. biološki oče tožnika in je kljub temu oporekal navedenemu dejstvu, je povzročil potrebo po vložitvi tožbe, zaradi česar mora sam nositi stroške pravdnega postopka, v katerem je tožnik v celoti uspel.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071643
OZ člen 190, 197,199. SPZ člen 115.
pogodba o upravljanju - soseska kot funkcionalna celota - upravnik - verzija - ključ delitve stroškov - nekonkretizirana višina stroškov
Iz pogodbe, ki sta jo sklenila tožeča stranka in I., d.d., izhaja, da gre za pogodbo o opravljanju storitev upravljanja za celotno sosesko B.. Sklenitve takšne pogodbe SZ res ni izrecno predvidel ali prepovedal. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da takšna pogodba ne more zavezovati etažnih lastnikov v posameznem objektu, če je ni podpisalo toliko etažnih lastnikov tega objekta, da skupna vrednost njihovih solastniških deležev presega polovico njihove vrednosti.
Zgolj splošni navedbi pritožnice, da v postopku prisilne poravnave nastajajo stroški upravitelja, in je vprašljiva možnost izterjave njenih poslovnih terjatev, nista pritožbena razloga, ki bi utemeljevala oprostitev plačila sodnih taks. Začet postopek prisilne poravnave je namreč namenjen prav finančnemu prestrukturiranju tožnika z odlogom in – ali zmanjšanjem poplačila terjatev njegovih upnikov.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 12, 21, 23, 31, 31/1. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3.
oprostitev plačila sodnih taks - merila za presojo upravičenosti - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - nadomestilo stroškov za prehrano in prevoz - dobiček - občasni dohodek
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.
Dohodkovni kriterij za oprostitev plačila sodne takse po ZBPP znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.