PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038993
ZPrCP člen 45, 45/10, 109, 109/2, 109/2 - 2. ZP-1 člen 6a, 23, 23/2, 136, 136/1, 136/1 - 9.
neprilagojena hitrost - prekršek neznatnega pomena - hujši prekršek - posebne okoliščine - ustavitev postopka o prekršku - prometna nesreča z neznatno nevarnostjo
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ker je storilka storila hujši prekršek, le-tega ni mogoče prekvalificirati v prekršek neznatnega pomena. Prekršek, kot se ga očita storilki, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 res mogoče opredeliti kot hujši prekršek, saj je zanj predpisan izrek 3 kazenskih točk (in praviloma res takega prekrška ni mogoče šteti kot prekršek neznatnega pomena). Vendar pa sama zakonska definicija prekrška neznatnega pomena ne izključuje možnosti, da bi sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin, kot prekršek neznatnega pomena štelo tudi prekršek, za katerega so predpisane 3 kazenske točke v cestnem prometu. V posebnih okoliščinah konkretnega primera je tudi po mnenju pritožbenega sodišča mogoče uporabiti institut prekrška neznatnega pomena tudi v obravnavani zadevi.
Povzročitev prometne nesreče, v kateri je lažje telesno poškodovan samo udeleženi voznik, ne pomeni povzročitve prometne nesreče II. kategorije.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038989
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/1, 27/7, 27/8. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženje družine - vrednost nepremičnin - vrednost lastnega poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo
Ker tako ugotovljeno premoženje dosega vrednost 95.529,91 EUR in znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje brez ugotavljanja mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo, saj iz zgoraj povzete določbe 27. člena ZSVarPre jasno izhaja, da se v primeru, ko premoženje družine, ki se upošteva, presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, brezplačna pravna pomoč zavrne ne glede na to, koliko znašajo dohodki na družinskega člana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00052447
ZD člen 142, 142/1, 142/3.. ZPP člen 191, 191/1, 196, 197, 318, 318/1.. OZ člen 395.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - posledice neodgovora na tožbo - plačilo odškodnine - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - solidarni dolžniki - nujni in enotni sosporniki
Vsak dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove samostojno do višine vrednosti podedovanega premoženja, če je pa dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne (prvi in tretji odstavek 142. člena Zakona o dedovanju). Solidarni dolžniki pa niso ne nujni ne enotni sosporniki.
vožnja pod vplivom alkohola - uživanje alkohola - krivda
Upoštevajoč navedeno ostaja neizpodbito ugotovljeno dejstvo, da je obdolženec v času vožnje motornega vozila v cestnem prometu imel v organizmu najmanj 0,77 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s čemer je izpolnil objektivne zakonske znake očitanega mu prekrška. Prav tako pa pritožbeno sodišče kljub navedbam o tem, da ni vedel, da so mu v sok vlili vodko, ker se vodke ne okusi, nima nobenih pomislekov niti v zaključke prvostopenjskega sodišča, da je obdolženi za prekršek tudi odgovoren.
sporen temelj in višina odškodnine - prometna nesreča - vzročna zveza - predhodna poškodba oškodovanca - sopotnik v vozilu - dokazna ocena vseh dokazov - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zmotna uporaba materialnega prava - konkretizacija pritožbenih očitkov - dokazni standard za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče je nato na podlagi dokazne ocene izvedeniškega mnenja, izpovedbe tožnika ter vpogledane listinske dokumentacije zaključilo, da je tožnik uspel dokazati, da je vse zatrjevane poškodbe utrpel v obravnavanem škodnem dogodku (z zahtevanim dokaznim standardom nad polovične verjetnosti)
poškodba na delu - zdrs na spolzkih tleh - poškodba gležnja - denarna odškodnina za duševne bolečine
Pritožba sicer nima prav, da bi prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati, da je tožnik delovno mesto moral zamenjati tudi zaradi drugih zdravstvenih težav (reaktivnega artritisa) in ne zgolj zaradi posledic poškodbe utrpele v škodnem dogodku, saj izvedenec tožnikovo zmanjšanje življenjske aktivnosti veže zgolj na poškodbo in ne na bolezen. Vendar se prvostopenjsko sodišče pri odmeri višine odškodnine iz tega naslova neutemeljeno sklicuje na sodno prakso v podobnih primerih v zadevah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 451/2005, II Ips 1271/2008 in II Ips 702/2005, da je v teh zadevah oškodovancem za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjena odškodnina v višini 19 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Navedeno ne drži, saj gre v navedenih primerih za dosojeno odškodnino kot celoto, medtem ko so odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjene nižje.
začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti
Pritožnik zatrjuje, da je takratni direktor neupravičeno odpisal kratkoročna posojila in kratkoročne poslovne terjatve. To pa kaže na to, da računovodski izkazi ne izkazujejo verodostojnega in poštenega premoženjskega in finančnega stanja dolžnika, kar bi lahko pomenilo, da dolžnik ni insolventen, zaradi česar se nad njim ne bi smel začeti stečajni postopek.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
sodni izvedenec - stroški izvedenca - nagrada izvedencu za opravljeno delo - sklep o odmeri nagrade izvedencu - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - izjemne okoliščine - strokovna ekspertiza
Za izjemno zahtevno delo morajo biti podane posebne, izjemne okoliščine, ki jih mora izvedenec posebej obrazložiti oziroma pojasniti, zakaj gre (ne le za zelo zahtevno, pač pa) za izjemno zahtevno delo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038991
ZP-1 člen 25, 25/1.
fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - načelo sorazmernosti - vrednost vozila - ogrožanje varnosti javnega prometa
Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo tudi, da je podana sorazmernost med posegom v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine ter varnostjo oziroma pravico do varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu. Pravica ostalih udeležencev cestnega prometa do varnosti njihovega zdravja in življenja nedvomno odtehta poseg v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine, kot je to ocenilo že sodišče prve stopnje, ki je v okviru presoje sorazmernosti upoštevalo tako vrednost vozila, ki po oceni obdolženca znaša okrog 3.000,00 EUR, kot tudi okoliščino, da naj bi obdolženec po podatkih na dan 30. 1. 2020 bil brez otrok in zaposlen v Avstriji ter prejema plačo okrog 1.200,00 EUR. Pravilno je tudi izpostavilo, da tudi v primeru, če bi vozilo bilo več vredno, bi bilo zelo nevarno, da ga ima obdolženec v posesti. Pritožbeno izpostavljanje, da je obdolženec zaradi epidemije koronavirusa izgubil zaposlitev v Avstriji, na presojo sorazmernosti izreka tega ukrepa ne vpliva bistveno, kjer v ničemer ne vpliva na presojo, da gre za nevarnega voznika, obljubam storilca, da bo vozilo prodal zaradi zagotavljanja preživljanja, pa glede na zgoraj izpostavljeno ni mogoče verjeti.
pritožba upravitelja - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo - stroški v stečajnem postopku
Sklep je bil izdan v skladu z določbami pododdelka 5.9.2. ZFPPIPP, ki določa plačilo stroškov stečajnega postopka. Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o stroških postopka.
ZD člen 29, 46, 46/1, 46/3, 48, 52. OZ člen 15, 533, 533/1, 538, 538/1. ZPP člen 8, 214.
vračunanje daril v dedni delež - oblika sklenitve pogodbe - ustna darilna pogodba - dokazna ocena - osebni stečaj - vrednost darila ob zapustnikovi smrti
V določenih primerih se kljub ugotovitvi, da je zapustnik dal dediču darilo, le-to ne vračuna v dedni delež, če je izkazano, da je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila takšna zapustnikova volja, kot izhaja iz tretjega odstavka 46. člena ZD.
utemeljen sum - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pripor
Tretji odstavek 394. člena ZKP sodišču druge stopnje nalaga, da v primeru, ko o zadevi odloči na pritožbeni seji ter s sodbo ugodi pritožbi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, obtoženi pa se nahaja v priporu, preizkusi tudi, ali so še dani razlogi za pripor, in s sklepom ugotovi, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpravi.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja dela nepremičnine - garaža - omejitev priposestvovanja - izključna posest - trajanje priposestvovanja - dobroverni in zakoniti posestnik - dobroverni lastniški posestnik - priposestvovalna doba - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost
Za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni pomembno, če tožnikova posest ni bila izključna ves čas priposestvovalne dobe. Bistveno je, da so ga tudi ostali uporabniki garaže obravnavali kot lastnika in ne zgolj enega od njenih uporabnikov.
Ker je bilo dejansko stanje drugačno od zemljiškoknjižnega, bi se morala toženka ob sklepanju darilne pogodbe prepričati, kakšna je tožnikova pravica na sporni garaži. Šele če bi izpolnila svojo raziskovalno dolžnost, bi se lahko sklicevala na določilo drugega odstavka 44. člena SPZ, po katerem pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Za raziskovalno dolžnost zadošča že obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da ima tretji posest na nepremičnini, ki je predmet pravnega posla.
ZNP-1 člen 32, 32/1, 40, 40/1, 55, 55/2. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 241, 241-3, 242, 243.
postavitev začasnega skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasni skrbnik - izbira skrbnika - navzkrižje interesov - dolžnosti začasnega skrbnika - korist varovanca - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - neizkazan pravni interes - vlaganje pravnih sredstev - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek
Pritožnica ni formalna udeleženka tega postopka. Predlog je namreč vložil pristojni center za socialno delo kot začasni skrbnik nasprotnega udeleženca. Pritožnica tudi ni prijavila svoje udeležbe v postopku na prvi stopnji, ampak se je na svoj pravni interes, tako glede vložitve pritožbe, kot glede imenovanja za skrbnico, začela sklicevati šele v pritožbi. Sodišče prve stopnje se o tem ni izreklo, po presoji pritožbenega sodišča pa pritožnica nima položaja materialne udeleženke in zato ne sodi v krog oseb, ki so po prvem odstavku 32. člena ZNP-1 upravičene do vlaganja pravnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038894
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 569, 574, 574/1. ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - posojilna pogodba - vrnitev posojila - zapadlost terjatve - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - dogovor o kompenzaciji - trditveno breme - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka se v pritožbi sklicuje na domnevno preteklo prakso med pravdnima strankama o zapiranju terjatev tožeče stranke s storitvami tožene stranke ter izpostavlja, da teh njenih trditev tožeča stranka naj ne bi prerekala. S tem tožena stranka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in sodišču prve stopnje očita kršitev določbe drugega odstavka 214. člena ZPP, ki je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ter tako uveljavlja pritožbena razloga, ki v sporih majhne vrednosti nista dovoljena (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je tožeča stranka te pavšalne trditve o domnevni praksi med strankama zanikala in pojasnila, da je tožena stranka že posojilo po predhodni posojilni pogodbi z dne 23. 11. 2017 vrnila z nakazilom dolžnega zneska na TRR tožeče stranke, pri čemer slednje med strankama ni sporno. Sicer pa se je (drugače od pavšalno zatrjevane pretekle prakse strank) tožena stranka s podpisom zadevne pogodbe z dne 5. 12. 2017 izrecno zavezala, da bo prejeto posojilo vrnila v denarju na TRR tožeče stranke najkasneje do 11. 12. 2017 in očitno tudi tožena stranka sama šteje, da bi bil zato vsekakor potreben ekspliciten naknaden dogovor o spremembi zapadlosti ter načina izpolnitve zadevne terjatve, ki ga je (ravno iz tega razloga) zatrjevala, vendar (ob njegovem izrecnem zanikanju s strani tožeče stranke) konkretnih navedb o času in načinu njegovega sklepanja, pri tem udeleženih osebah ter mehanizmu oziroma poteku kompenziranja terjatev ni podala. Ker torej tožena stranka glede spornega dogovora o spremembi zapadlosti in načina izpolnitve vtoževane terjatve že trditvenega bremena ni zmogla, je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo
ZGD-1 člen 187. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZLPPTR člen 29, 29/2, 29/4.
ničnost pogodbe - kondikcijski zahtevek - prijava terjatve v stečajnem postopku - nastanek terjatve - pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - neizvedba naroka
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 229/2014 z dne 2. 7. 2015 jasno zapisalo, da "povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe". Glede na navedeno ne more biti nobenega dvoma, da je terjatev iz naslova kondikcijskega zahtevka nastala v trenutku, ko je bila izpolnjena obveznost izročitve stvarnega vložka iz nične Pogodbe z dne 4. 7. 2008 (ZK dovolilo za vknjižbo nepremičnin, izročenih kot stvari vložek, je v sami Pogodbi).
ZPP člen 212, 214, 214/2, 319, 319/3. ZIZ člen 62, 62/2.
najemna pogodba - bistvene sestavine prodajne pogodbe - trditveno in dokazno breme - pavšalno zanikanje - substancirano prerekanje navedb - dokaz v informativne namene - ugovor zaradi pobota - neutemeljen pobotni ugovor - izrek sodbe - obresti od izvršilnih stroškov - razveljavitev sklepa o izvršbi - zamuda s plačilom
Zgolj pavšalno, nekonkretizirano zanikanje nasprotnikovih trditev se ne upošteva. Velja princip substanciranega prerekanja.
Toženka ni dala nobene konkretne trditve o bistvenih sestavinah prodajne pogodbe: dogovor o predmetu in ceni (trditev, da vrednost pohištva izhaja iz njenih poslovnih knjig, ni trditev o dogovorjeni ceni). Višje sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je bil predlagan dokaz po zaslišanju toženke in priče dan v informativne namene – da se v celoti dopolni pomanjkljivo trditveno podlago, na kar je tožnica takoj opozorila. Sodišče prve stopnje tako predlaganega dokaza upravičeno ni izvedlo.
Če se toženka brani z ugovorom zaradi pobota in sodišče ugotovi, da ugovor zaradi pobota ni utemeljen, o ugovoru zaradi pobota odloči tako, da ugotovi, da v ugovor uveljavljena terjatev ne obstoji.
Rok za izpolnitev stroškov iz sklepa o izvršbi ne more teči, če je sklep o izvršbi v celoti razveljavljen. Toženka je v zamudo s plačilom teh stroškov prišla šele s potekom roka za prostovoljno izpolnitev, šteto od vročitve izpodbijane sodbe.
Glede na to, da je pritožnik kot tožnik zahteval plačilo zavarovalnine, je bilo na njem breme dokazovanja trditve o višini stroškov popravila. Ker tako dejstva v zvezi z obsegom škode, nastale v zavarovalnem primeru, kot v zvezi z obsegom popravila (zamenjanih ali popravljenih delov vozila in potrebnega dela) izvirajo iz tožnikove sfere, ni bilo podlage za prevalitev dokaznega bremena na toženko.
vmesna sodba - prometna nesreča - fingirana prometna nesreča - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - dokazni standard - dokazovanje - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Po četrtem odstavku 286. člena ZPP lahko stranke kasneje navajajo nova dejstva, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku za glavno obravnavo. Obstoj krivde je treba razlagati ob upoštevanju namena in učinkov določbe o prekluziji, ki na eni strani zagotavljajo sodno varstvo v razumnem roku, na drugi strani pa posegajo v strankino pravico do izjave. Presoja v posamičnem primeru mora odražati ustrezno ravnotežje med obema načeloma. Stranki gre načeloma v breme, če ni zbrala dovolj informacij, ki bi ji omogočale učinkovito uveljavljanje zahtevkov ali obrambnih ugovorov, a se to lahko nanaša le na trditve, za katere je mogoče od povprečno skrbne stranke pričakovati in zahtevati, da bo prepoznala njihovo relevantnost in da bi zanje morala vedeti.
nepodaljšljivost roka - ugovor zoper obtožnico - zakonski prekluzivni rok
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da se v skladu s prvim odstavkom člena 87 ZKP namreč roki, ki so določeni po določbah ZKP, ne smejo podaljševati, med take roke pa je šteti tudi rok za ugovor zoper vloženo obtožnico, ki je nepodaljšljiv, zato je prepričanje pritožnika, da bi sodišče prve stopnje ugovor, ki je prispel na sodišče prve stopnje kljub zamudi, obravnavalo, neupošteven, kajti ugovor je prispel k sodišču prve stopnje prepozno, torej po izteku nepodaljšljivega roka za vložitev ugovora, kajti datum prispetja ugovora na ODT v skladu z določbami člena 87 ZKP ni mogoče upoštevati kot datum vložitve ugovora na sodišče.