Medtem ko zakoniti dedni delež dedičem, ki pridejo v poštev za dedovanje, pripada po samem zakonu, lahko pa se dedovanju odpovedo, gre nujni dedni delež upravičenim dedičem le, če ga uveljavljajo.
Pojasnilna dolžnost tako zdravnika zavezuje, da pacientu odkrito, obzirno in na njemu razumljiv način pojasni diagnozo bolezni ali poškodbe, različne možnosti zdravljenja, morebitna tveganja in nevarnosti ter predvidljivost uspeha. Ob odsotnosti pojasnila in neveljavnosti privolitve zdravnik ob opravi zdravstvenega posega nedopustno poseže v pacientove osebnostne dobrine, zlasti v njegovo telo in svobodno voljo. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni bila storjena zdravniška napaka in da je bila pravilno opravljena pojasnilna dolžnost pred posegom. Ugotovilo je, da je bila tožnici predstavljena tako optimistična kot pesimistična verzija in da toženka tožnici ni obljubljala 100 % vida glede na stanje, ki ga je imela pred operacijo, ampak da bo po operaciji lahko videla vsaj tako dobro brez očal, kot je videla pred posegom z očali; da je dovolj, da pacient ve, da ima astigmatizen, saj ni verjetno, da bi razumel podrobna pojasnila o tem, kaj inverzni astigmatizem sploh je; da je imela tožnica dovolj časa, da s strani toženke dobi pojasnila, in da je lahko razumela pojasnila o tveganju in diagnozi. Sodišče je še ugotovilo, da je toženka izbrala ustrezno metodo operacije in da med posegom ni prišlo do napak in da so neutemeljene tudi tožbene navedbe o malomarnem zdravljenju, saj je le to potekalo v skladu s pravili medicinske stroke.
prenehanje stvarne služnosti - koristnost služnostne poti
Prenehanja služnosti poti ni mogoče zahtevati v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini. Temeljni kriterij za presojo koristnosti služnosti so potrebe gospodujoče nepremičnine.
ZPP člen 189, 189/3,274, 310, 310/1, 325, 339, 339/2, 339/2-12.
ugovor litispendence - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopolnilna sodba - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede ugovora litispendence, je ostalo odprto procesno vprašanje ali ni morda odločalo o zahtevku, o katerem že teče druga pravda, kar pa predstavlja bistveno kršitev določb pravnega postopka po 12. točki druga odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče mora s sodbo odločiti o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve. Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka. Tožeča stranka predloga za dopolnitev sodbe ni podala, zgolj na predlog stranke pa se mora, če je predlog utemeljen, izdati dopolnilno sodbo.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020377
ZDR-1 člen 45, 179.. ZJU člen 140.. OZ člen 131, 131/1, 150.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stranska intervencija - zavarovalnica - javni uslužbenec
Tožnici nastala škoda se izmika vzročni povezavi z opustitvami dolžnih ravnanj lastnika stavbe oziroma upravnika, ki sta imela vzpostavljen tudi sistem ukrepov v primeru zaustavitve dvigala. Zato je še toliko bolj pretrgana vzročna zveza med tožnici nastalo škodo in morebitnimi opustitvami dolžnih ravnanj tožene stranke, ki je lahko zgolj opozarjala odgovorne osebe na okvare dvigala, ni pa imela pravnih vzvodov oziroma možnosti da bi posegala v pooblastila odgovornih oseb za vzpostavitev primernih ukrepov za primer okvare dvigala. Kot že izpostavljeno pa je tožena stranka zadostila dolžni skrbnosti, ko je odregirala na okvare dvigala.
ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.. ZZVZZ člen 28, 31, 31/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 134.
plačilo razlike plače - bolniški stalež - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je dejansko opravljala višje vrednoteno delo, ne da bi za takšno delovno mesto sklenila pogodbo o zaposlitvi. Zato je za čas opravljanja dela upravičena do plačila po dejansko opravljenem delu, ne pa tudi za čas, ko tega dela ni več opravljala.
Tožnica je kot oseba v delovnem razmerju v skladu z 28. členom ZZVZZ upravičena do nadomestila plače za čas trajanja bolniškega staleža oziroma za čas začasne zadržanosti od dela, osnova za nadomestilo pa je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZZVZZ povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Glede na to, da bi ji morala tožena stranka nadomestilo plače izplačevati ob upoštevanju višje osnove, torej ob upoštevanju plače, kot jo je sodišče prve stopnje dosodilo v točki I izreka, je zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu nepravilna.
Do subrogacije po 275. členu OZ lahko pride samo, če ima tisti, ki izpolni obveznost namesto dolžnika, za to pravni interes. Pravni interes za izpolnitev lahko izhaja iz pogodbene (ali druge) pravne podlage.
Stališče sodne prakse, na katero se sklicuje pritožba, da lahko bančno garancijo izda samo banka, je preseženo. Bančno garancijo lahko izdajajo subjekti, katerih poslovanje je varnejše in za poslovne partnerje zanesljivejše, kot npr. zavarovalnice in nekatere druge finančne institucije. Taka institucija je tudi SPS.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020977
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu "kuhinjska pomočnica". Spornega dne je po tem, ko je v pralnici oprala voziček za prevoz hrane, voziček hotela premakniti v drug prostor, v prehodu med obema prostoroma pa ji je voziček stisnil desno roko ob podboj, zaradi česar je prišlo do poškodbe. Tožnica je premikala voziček, ki je bil višji od nje in je tehtal 143 kilogramov, pri premikanju pa so se vrata vozička pričela premikati. Tožnica je, da bi preprečila, da bi jo vrata vozička poškodovala, vrata odrinila z levo nogo, pri tem pa se je voziček premaknil v desno ter ji stisnil njeno desno roko ob obok prehoda. Tla v pralnici ne predstavljajo nevarne stvari, saj niso bila drseča, tožnica pa je tudi imela ustrezno obutev. Tožnica tudi ni navajala, da bi ji zdrsnilo na mokrih tleh, ali da bi zaradi mokrih tal padla. Zato je pravilen zaključek, da objektivna odškodninska odgovornost ni podana. Tudi krivdna odgovornost tožene stranke ni podana, saj toženi stranki ni mogoče očitati krivde kot enega izmed elementov civilnega odškodninskega delikta iz 131. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00019176
ZDZdr člen 51, 71, 71/7, 78.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - stroški postopka - stroški izvedenca
Pravna narava razmerij v postopkih zadržanja na zdravljenju na oddelkih pod posebnim nadzorom onemogoča brezpogojno uporabo pravil o povrnitvi stroškov postopka, kjer velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha. Smisel 51. člena ZDZdr ne more biti le uspeh v postopku. Iz citiranega določila smiselno izhaja, naj v primeru, če je oseba sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom stroške postopka krije država. Torej tudi v primeru (kot je obravnavani), ko je bil zavrnjen predlog za odpust osebe (ki tako ostaja na zdravljenju) in oseba nima premoženja ter sredstev za preživljanje (v obravnavanem primeru ji je bila odobrena BPP) stroške krije država. Saj je v nasprotnemu primeru oseba, zadržana na zdravljenju in brez premoženja ter sredstev za preživljanje, onemogočena pri uveljavljanju svoje pravice predlagati odpust z zdravljenja, ki je zaradi izvedbe dokaza z izvedencem redno povezan s stroški.
ZIZ-UPB4 člen 42. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 14, 20, 20/1. ZPP-UPB3 člen 112, 112/10.
evropski plačilni nalog - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - ponovna preučitev v izrednih primerih
Po Uredbi (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog je dopustno samo eno pravno sredstvo in to je zahteva za ponovno preučitev na podlagi 20. člena Uredbe. Za ugoditev predlogu za razveljavitev klavzule izvršljivosti in pravnomočnosti po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zato sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage.
Določbe 74., 75. ter 76. člena ZVPot so bile dne 21. 10. 2017, ko je stopil v veljavo ZKolT, razveljavljene in so se uporabljale še šest mesecev od uveljavitve citiranega zakona. ZKolT, ki razveljavlja določbo 74. člena ZVPot, ne vsebuje prehodnih določb glede postopkov, ki so bili ob uveljavitvi zakona že začeti po 74. členu ZVPot in se po izteku šestmesečnega roka po uveljavitvi ZKolT uporabljajo procesne določbe novega zakona tudi v prej začetih postopkih.
ZDR-1 člen 33, 34, 110, 110/1, 110/1-2, 130, 130/1, 130/2, 179.. ZDSS-1 člen 34.. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77, 77/1.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2013) člen 75, 75/1, 75/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - videonadzor - varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - načelo sorazmernosti - povračilo stroškov za prehrano - varstvo osebnih podatkov
Tožnica je bila kot vodja izmene upravičena za rokovanje z blagajno, pa je to omogočila nepooblaščeni delavki, prav tako pa sta tožnici pri zaključevanju blagajne pomagala dva sodelavca, ki za to nista imela pristojnosti. Ni pomembno, kar poudarja pritožba, da ob tem ni prišlo tudi do odškodovanja tožene stranke. Nastanek škode ni pogoj za ugotovitev hude kršitve delovne obveznosti.
tožba na ugotovitev solastninskega deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje - skrb za varstvo in vzgojo - res iudicata - bistvena kršitev določb postopka - neprerekana dejstva
Sodišče prve stopnje je zagrešilo kršitev določb ZPP, ko je odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno v tem pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče je dopolnilno sodbo lahko spremenilo brez pritožbene obravnave, saj meni, da s tem niso kršene pravice pravdnih strank.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ponovno odločanje o predlogu, v katerem stranka ne navede novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno.
V zahtevi za preiskavo ni opisano dejanje, ki bi imelo vse zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1, ker se to kaznivo dejanje lahko stori le na navedena načina, česar pa opis dejanja ne vsebuje. Če očitano ravnanje nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, pa zahtevi za preiskavo sodišče ne more ugoditi. Ob navedenem je v sklepu pravilno obrazloženo tudi, da očitek pravni osebi ni konkretiziran, ker ni naveden temelj njene odgovornosti v smislu 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb, temveč se osumljencu in osumljeni pravni osebi očita isto.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - poklicni gasilci
Ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoje za poklicnega gasilca (opravljena šola za gasilce), ter da je med drugim opravljal dela požarne straže in preventivne naloge v zvezi z varstvom pred požarom in da je opravljal operativna dela, pomeni, da je tožnik v skladu z določbo 9. odstavka 14. člena ZGas kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020887
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.. ZVZD-1 člen 5. 8.. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (2010) člen 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožena stranka ni organizirala dela tako, da bi bilo tožnici zagotovljeno varno delo, saj sta prostore v gimnaziji na dan škodnega dogodka čistili le dve namesto treh delavk. Tožnica je morala takrat očistiti približno 2650 m² površine, s čimer je bil presežen predpisani delovni normativ za skoraj 200%. Pritisk na tožnico zaradi obsega čistilnih površin je bil toliko večji, ker so v času škodnega dogodka potekale govorilne ure. Slabo vreme ter nanos peska in soli zaradi hoje je zahtevalo dodatno skrbnost tožnice pri čiščenju tal.
Če delodajalec opusti svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu, ki mu jih nalagajo določbe ZVZD-1 oziroma Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva in delavec iz tega razloga utrpi škodo, je delodajalec odgovoren za nastalo škodo.
priposestvovanje lastninske pravice - dobroverna posest - zakonita posest - dokazi in dokazna ocena
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila posest pravne prednice tožnika in tudi tožnika zakonita in dobroverna. Temeljila je na pravnem naslovu, to je kupoprodajni pogodbi iz leta 1988, po kateri je pravna prednica tožnika kupila zemljišče, v naravi cesto v širini 5 metrov, ki se kasneje v širino ni spreminjala, tožnik jo je v istem obsegu asfaltiral, čemur toženka takrat ni nasprotovala.