Če predlog ni dovoljen, je odveč vsaka vsebinska presoja, še zlasti v sklepu, s katerim sodišče predlog kot nedovoljen zavrže. Nepravilno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru uradne presoje, ali obstojijo razlogi za razrešitev upravitelja, pritožničine navedbe obravnavati in se do njih opredeliti. Tudi, če bi sodišče prve stopnje samo (ali na dolžničino obvestilo o kršitvah) ugotovilo nepravilnosti, zaradi katerih bi bilo potrebno upravitelja razrešiti, bi bila odločitev izpodbijanega sklepa, s katerim je bil dolžničin predlog za razrešitev upravitelja kot nedovoljen zavržen, še vedno pravilna.
Izvrševanje zaporne kazni po pravnomočni in izvršljivi obsodilni sodbi ima praviloma prednost pred izvrševanjem pripora v drugi zadevi. V nasprotnem je treba opraviti argumentirano presojo, zakaj so priporni razlogi podani tudi v položaju, ko bi obdolženec prestajal zaporno kazen, in zakaj je pripor kljub temu neogibno potreben.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - umik pritožbe - stroški v postopku zavarovanja - pravdni stroški po uspehu
Večinska sodna praksa zastopa stališče, da se o stroških izdaje začasne odredbe, ki je bila predlagana in izdana med pravdo, odloča ob upoštevanju končnega uspeha v pravdi. Ne gre za samostojen postopek. Stroški postopka v zvezi z (med pravdo) izdano začasno odredbo, so potemtakem del pravdnih stroškov, o katerih se odloči ob koncu pravdnega postopka, praviloma glede na končni uspeh v pravdi po 154. členu ZPP.
razlogi za prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - ničnost upravne odločbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - vloženo izredno pravno sredstvo
V sodni praksi je enotno sprejeto stališče, da razloga za prekinitev ne predstavlja niti dejstvo, da je proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo.
O ničnosti upravne odločbe lahko odloči le upravni organ po pravilih ZUP o izreku ničnosti upravnih odločb. Do morebitnega izreka ničnosti upravne odločbe je sodišče na s tako odločbo vzpostavljeno lastninsko pravico v korist upravičencev vezano in je ne more obiti.
SPZ člen 24, 24/1, 24/2, 33. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2
posredna posest - neposredna posest - posestno varstvo - nastanek škode - aktivna in pasivna legitimacija - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba - začasna odredba - motenje posesti - sodno varstvo posesti - odklop vode - najemodajalec
V primeru posredne in neposredne posesti na isti stvari je v razmerju posestnikov navzven (do tretjih) inštitut posesti enoten. Posest je ena sama in daje varstvo obema v enakem obsegu, tako se lahko tudi posredni posestnik sklicuje na škodo, ki nastaja ali grozi neposrednemu posestniku. Namen rabe in uživanja stanovanja je z odklopom vode kot osnovne življenjske dobrine izničen za oba - da gre za težko nadomestljivo škodo pa govori stvar sama zase.
sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - izpodbijanje odločbe o stroških postopka - delno izpodbijanje odločbe - podlaga za izračun sodne takse - vrednost spornega predmeta - taksa glede na vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - obseg izpodbijanja na pritožbeni stopnji - vrednost izpodbijanega dela odločbe - napačna uporaba materialnega prava - napačno odmerjena taksa - določitev nove višine sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse
Pri odmeri sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških je treba upoštevati obseg izpodbijanja stroškovne odločitve.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - vložek posebnega premoženja - davčni dolg - sprememba izpodbijane sodbe
Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je sodišče pri ovrednotenju prispevka tožencev k ustvarjanju skupnega premoženja premalo upoštevalo vložek posebnega premoženja druge toženke, ki je presegal polovico celotne kupnine za nakup spornih nepremičnin.
Iz prav nobenega dela obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, da bi sodišče odobravalo kakršnokoli psihično ali fizično nasilje, kakor to skuša prikazati pritožba. Ravno nasprotno: sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku ugotovilo rizična oziroma ogrožujoča ravnanja na strani nasprotne udeleženke, saj jih je natančno povzelo v 22. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, vendar jih je skladno z ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen URS) pri ukrepih, ki so potrebni za zaščito koristi otrok, na podlagi ugotovljenih dejstev materialnopravno pravilno presojalo s tehtanjem razmer pri enem in drugem staršu.
kolizijski skrbnik otroka - razrešitev skrbnika - razlogi za razrešitev - zavrnitev predloga - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - naloge skrbnika
Skrbnica si je prizadevala vzpostaviti stik z deklico, da bi njeno mnenje lahko predstavila sodišču. S tem, ko se je poskusila pogovoriti z deklico v prostorih šole (ob sodelovanju strokovnih delavcev šole in CSD), ni ravnala niti nezakonito niti neskrbno. Tudi v skrbničinem sodelovanju v multidisciplinarnem timu, ki ga je oblikoval CSD z namenom pridobitve potrebnih informacij in izdelave ocene ogroženosti, niso izkazane nepravilnosti.
Povsem neutemeljene in zmotne so pritožbene navedbe, da je prvostopno sodišče opustilo oziroma zmotno uporabilo določbo 82. člena OZ. Prvostopno sodišče si je pri ugotavljanju veljavnosti Sporazuma pomagalo tako z jezikovno, kot tudi z namensko razlago in iskalo skupen namen pravdnih strank pri sklepanju Sporazuma, kar vse je prepričljivo pojasnilo v 13., 15., 16. in 18. točki obrazložitve, na katere se v celoti sklicuje tudi pritožbeno sodišče. Ugotovilo je, da 5. točka Sporazuma določa, da sporazum velja nepreklicno do 31.12.2027, ko se izteče veljavnost služnosti po Služnostni pogodbi in ga ni mogoče enostransko preklicati. V 3. točki Sporazuma je namreč določeno, da sta pravdni stranki podaljšali Pogodbo za čas veljavnosti tega Sporazuma do dne 31. 12. 2027. Določba 5. točke Sporazuma je torej povsem jasna, da Sporazuma ni mogoče enostransko preklicati, ter da je pri ugotavljanju veljavnosti ključen datum 31. 12. 2027, kar je v skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ, treba razlagati tako kot se glasi. V konkretnem primeru to pomeni, da je bila veljavnost Sporazuma določena do datuma 31. 12. 2027 ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.
Kljub temu, da je navedena določba jasna, se je prvostopno sodišče ukvarjalo tudi z namensko razlago 5. točke Sporazuma (v 16. točki obrazložitve). Nedvoumno je zapisalo, da je na podlagi določb Služnostne pogodbe presojalo namen pravdnih strank ob sklenitvi Sporazuma in pravilno ugotovilo, da je bila služnost s Služnostno pogodbo ustanovljena neodplačno in za določen čas do 31. 12. 2027. Služnostna pravica po Služnostni pogodbi ni obsegala zgolj pravice do izkoriščanja navedene nepremičnine le v smislu pridobivanja mineralne surovine na tej nepremičnini, kot zmotno zatrjuje pritožba, ampak je tožeča stranka pridobila služnostno pravico tako za pridobivanje mineralne surovine kot tudi, da lahko uporablja nepremičnino za opravljanje drugih rudarskih in vzdrževalnih del ter za dostop in dovoz do njenih drugih gospodujočih nepremičnin, kjer še vedno izvaja rudarsko pravico za pridobivanje mineralne surovine (2. člen Služnostne pogodbe). Z odločbo oblastvenega organa je bil izvzet iz pridobivalnega prostora le del nepremičnine (le nekaj parcel), ki se je v skladu s Služnostno pogodbo še naprej uporabljal za opravljanje drugih rudarskih ter vzdrževalnih del in za dostop in dovoz do njenih drugih gospodujočih nepremičnin, kjer je tožeča stranka še vedno pridobivala mineralne surovine, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in pojasnilo v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Služnost na nepremičnini je bila torej še vedno uporabna in koristna za dostop do teh gospodujočih nepremičnin, vse skladno s Služnostno pogodbo. Odločba Ministrstva za infrastrukturo ni povzročila uničenje gospodujoče nepremičnine oziroma njene neuporabnosti, kot skuša zmotno prikazati pritožba. Sodišče je pravilno ugotovilo, da enostranski izbris služnosti iz zemljiške knjige že pred datumom izdaje odločbe, ni mogel biti posledica izdane odločbe oblastvenega organa, temveč gre za enostranski izbris tožeče stranke, ki ni povzročil prenehanje Sporazuma. Tako se pokažejo kot povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da je bilo s Sporazumom dogovorjeno nadomestilo za izvrševanje služnosti in da sta pravdni stranki veljavnost sporazuma vezali na veljavnost služnostne pogodbe, saj zaradi odločbe oblastvenega organa, služnost na navedeni nepremičnini ni prenehala, kot že pojasnjeno. Prav tako je Sporazum še vedno veljaven in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sklenjen je do izteka veljavnosti služnosti po Služnostni pogodbi, kar je do 31. 12. 2027 in ga ni mogoče enostransko preklicati. Niso nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bil enostranski preklic upravičen, saj ni prišlo do uničenja gospodujoče nepremičnine, oziroma ni prišlo do nastanka okoliščin, zaradi katerih bi bilo izvrševanje služnosti v skladu s Služnostno pogodbo onemogočeno ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi obseg služnosti po Služnostni pogodbi in so drugačne pritožbene navedbe zmotne in neutemeljene.
nesklepčnost - dokazna ocena - pobotni ugovor - pripoznava dolga
Podlago za ugoditev (sklepčnemu) pobotnemu ugovoru je tako mogoče najti že v 364. členu OZ o pripoznavi dolga. Tožničinim očitkom o nekonkretiziranosti pobotnega ugovora zato ni mogoče slediti. Nenazadnje je njeno problematiziranje mogoče kvalificirati kot ravnanje, ki je v nasprotju s prejšnjim lastnim ravnanjem (ravnanje venire contra factum proprium) in mu zato ni mogoče nuditi pravnega varstva.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - bistveno spremenjene okoliščine - stroški preživljanja - neizkazanost pogoja
Pravnomočno določena preživnina se lahko spremeni, če se spremenijo potrebe preživninskega upravičenca ali zmožnosti preživninskega zavezanca, pri čemer morajo biti te spremembe bistvene in tudi zanesljivo izkazane.
DZ člen 157, 161, 162, 162/1. ZNP-1 člen 100, 108.
začasna odredba v družinskih zadevah - začasen odvzem otroka - omejitev starševske skrbi - ukinitev stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - kontradiktornost postopka - duševna bolezen - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je mld. A. pri očetu ogrožen, čeprav mu je bil s sodno poravnavo zaupan v varstvo in vzgojo. Začasni odvzem otroka očetu je tako nujen.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. URS člen 23. OZ člen 5, 87, 87/1, 87/2, 193, 198, 326, 346, 371, 372, 372/1. ZIZ člen 3, 53, 71, 272, 272/2. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 23/2, 24, 24/1. ZUstS člen 1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - švicarski franki (CHF) - valutno tveganje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - poseg v pravni položaj - tek zastaralnega roka - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - stališča SEU - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča - začasna odredba - pojasnilna dolžnost banke - kršitev načela vestnosti in poštenja
Na pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati stališč ustavnega sodišča (v nadaljevanju USRS) glede razlage zakonskega prava in prava EU, ker je taka razlaga zunaj njegove pristojnosti, sodišče druge stopnje odgovarja, da je sklicevanje sodišča prve stopnje na sodno prakso USRS utemeljeno že zaradi prepričljivosti podane argumentacije, torej zaradi moči argumenta. Pri tem pa tudi velja, da izrek ustavne odločbe zavezuje skupaj z nosilnimi razlogi obrazložitve odločitve, kar je lahko tudi razumevanje zakona (tretji odstavek 1. člena Zakona o ustavnem sodišču - ZUstS).
Tudi SEU predpostavke neravnotežja položajev pogodbenih strank ne omejuje le na količinsko ekonomsko presojo, ki jo poudarja toženka, torej primerjavo med skupnim zneskom transakcije, ki je bil predmet pogodbe, na eni strani in stroškov, ki so bili na podlagi tega pogoja naloženi potrošniku, ampak je dovolj že resni poseg v pravni položaj.
Tako zastaralni rok ni začel teči niti od trenutka, ko se je oblikovala navedena sodna praksa VSRS in SEU v letu 2023, kot je zavzelo stališče sodišče prve stopnje. Zagotovo bi začetek teka zastaralnega roka pred tem trenutkom pomenil pretogo razumevanje pravil o zastaranju, ki bi nesorazmerno poseglo v pravico potrošnikov do sodnega varstva, kot je obrazložilo sodišče prve stopnje. Vendar pravu EU skladna razlaga daje potrošniku še ugodnejši položaj, po katerem, kot je bilo obrazloženo, velja domneva, da je potrošnik seznanjen z nepoštenim pogojem šele z odločitvijo sodišča, za obdobje pred tem pa je trditveno in dokazno breme na banki, ki mora upoštevati, da se od potrošnika ne pričakuje pravnega raziskovanja.
Iz presoje sodišča prve stopnje, da kreditna pogodba vsebuje nepošten pogoj in je zato po drugem odstavku 23. člena ZVPot pogodba nična, ne izhaja samodejno, da je bil pridobitelj že ob sklenitvi pravnega posla nepošten tudi v smislu 193. člena OZ. Nepoštenost pridobitelja po 193. členu OZ temelji na subjektivnem merilu, saj je pomemben odnos pridobitelja do dejstev, ki vzpostavljajo ničnost pogodbe.
SPZ člen 142, 150, 154, 154/1. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. ZPotK-2 člen 7, 12, 39. OZ člen 87, 111, 193, 198, 270, 270/2, 371. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 5, 212. URS člen 22, 23, 155. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZZK-1 člen 243
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi pravilno sledilo ugotovitvam iz sodbe C-520/21 z dne 15. 6. 2023, v kateri je SEU določilo izhodišča razlage glede vrste vrnitvenih zahtevkov oziroma upravičenj, ki so v njih zajeta. Kot neskladno s pravom EU je SEU opredelilo pravico banke, da od potrošnika zahteva nadomestilo, ki presega vračilo kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve kreditne pogodbe. S tem je omejilo vrnitvene zahtevke banke na glavnico, kot je bila ta izplačana potrošniku.
To stališče je SEU ponovilo v zadevi C-368/25 z dne 24. 2. 2026 SEU, ko je v zvezi z razlago glede nacionalne zakonodaje, ki se nanaša na kondikcijski zahtevek, odgovorilo na zastavljeno predhodno vprašanje VS RS v zadevi II Ips 14/2025.
Pritožba pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki jih je sodišče prve stopnje dosodilo od posameznih plačil, izvršenih v obdobju od 30. 11. 2018 do 27. 9. 2023.
Kot je zavzelo stališče VS RS v zadevi II Ips 68/2023 z dne 21. 2. 2024, je merilo dobre vere v kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev po 23. in 24. členu ZVPot objektivno, po 193. členu OZ pa subjektivno, saj je pomemben odnos pridobitelja do dejstev, ki vzpostavljajo ničnost pogodbe.
Hipoteka torej varuje terjatev vse do njenega dokončnega poplačila in v celoti bremeni vsak del nepremičnine. Zato hipoteke, ki je bila ustanovljena na celotni nepremičnini, ni mogoče izbrisati samo delno (na primer samo z enega solastniškega deleža), temveč jo je mogoče odstraniti le v celoti.
Kot je bilo obrazloženo zgoraj, je bila v obravnavani zadevi ustanovljena enotna hipoteka, saj je tedanja zastavna dolžnica zastavila celotno nepremičnino. Zato sta kasnejši solastnici glede na nedeljivost hipoteke, ki je bila ustanovljena na celotni nepremičnini v zvezi s to hipoteko po materialnem pravu, v takšni medsebojni zvezi, da lahko le obe skupaj upravljata in razpolagata s to pravico. Iz te skupne pravice upravljanja in razpolaganja izhaja zakonita nujnost, da lahko le vsi upravičenci skupaj tožijo in so vsi zavezanci skupaj toženi, kar pomeni, da gre za primer nujnega enotnega sosporništva.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00092025
URS člen 26. ZBan-1 člen 350a. ZPSVIKOB-1 člen 3, 6, 48, 48/5. ZPP člen 108, 192, 192/1, 192/2
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualno sosporništvo - pristojno sodišče - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - Banka Slovenije - izključna krajevna pristojnost - postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije - odgovornost banke slovenije
V situaciji, ko pogoji za začetno eventualno sosporništvo niso izpolnjeni, mora sodišče s tožbo ravnati kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati, torej po 108. členu ZPP. Šele po tej fazi postopka bi sodišče prve stopnje lahko odločalo o svoji (ne)pristojnosti.
oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke
Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb pravilno ugotovilo višino povprečnega mesečnega dohodka. Tožnikove trditve o insolventnosti so pavšalne, niso izkazane in jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Glede stroškov prevoza na delo v višini 600 EUR tožnik v pritožbi sam navaja, da mu je delodajalec že povrnil navedeni znesek. V zvezi s stroški preživljanja mladoletne hčere pa tožnik priznava, da s plačili že več let zaostaja - preživnine torej ne plačuje, zato se njegov razpoložljivi dohodek ne zmanjšuje.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-6, 25, 26, 26/2, 26/3.
izvršitev kazni zapora - center za socialno delo - pravica do izjave - enako varstvo pravic - odložitev izvršitve kazni zapora
Če sodišče mnenja CSD v zvezi z razlogom za odložitev izvršitve kazni zapora po 6. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 ne vroči v izjavo obsojencu oziroma njegovem pooblaščencu, prekrši pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
ZIZ člen 30, 55, 55/1, 55/1-2. ZPreZP-1 člen 3, 37, 38, 39, 39/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršnica - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - veljavnost izvršilnega naslova - izvršilna sredstva - obvezne sestavine - potrdilo o izvršljivosti - pravdni postopek
Iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ izhaja, da izvršilno sodišče mora preizkusiti vprašanje, ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov ali verodostojna listina. Iz navedene zakonske dikcije izhaja, da izvršilno sodišče preizkusi le vprašanje obstoja izvršilnega naslova, to pa je v primeru izvršnice, njeno popolnost v smislu prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1. Izvršnica mora vsebovati podatke o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti. To pomeni, da je podatek o pogodbi obvezna sestavina izvršnice. V konkretnem primeru je ta pogoj izpolnjen. Le izvršnica, ki ne vsebuje vseh sestavin iz prvega odstavka 39. člena, nima pravnega učinka.
Izvršilno sodišče torej le presoja v skladu z načelom stroge formalne legalitete pravilno sestavo izvršnice. Posledično v izvršilnem postopku ni mogoče odločati o veljavnosti oziroma neveljavnosti izvršilnega naslova kot o predhodnem vprašanju, za kar se neutemeljeno zavzema pritožnik, saj inštrumentarij izvršilnega postopka temu niti ni namenjen, temveč je ta presoja prepuščena sodišču v drugem, od izvršilnega postopka ločenem in zato primernem kontradiktornem (pravdnem) postopku. Vprašanje veljavnosti oziroma neveljavnosti izvršnice se lahko presoja kvečjemu v pravdnem postopku npr. po tožbi zaradi vračila neupravičeno izplačanih sredstev oziroma o morebitnem postopku po negativni ugotovitveni tožbi, da obveznost iz izvršnice ne obstoji.
Ko terjatev iz izvršnice zapade, se upnik lahko odloči ali bo izvršnico predložil v realizacijo banki ali bo na njeni podlagi začel izvršbo. Bistvena sestavina izvršnice je dolžnikova izjava, da bo upniku ob zapadlosti plačal v izvršnici določen denarni znesek. Z izvršnico dolžnik upnika nepreklicno pooblasti, da ob zapadlosti lahko zahteva izvršitev zneska, ki izhaja iz izvršnice, iz dolžnikovih denarnih sredstev pri banki, hkrati pa vsebuje dolžnikovo nepreklicno soglasje bankam, da v breme sredstev na njegovih računih izvršijo znesek, ki iz izvršnice izhaja. Če pa se upnik odloči, da bo na podlagi izvršnice zoper dolžnika pričel izvršilni postopek kot na podlagi izvršilnega naslova, pa veljajo določila ZIZ. Upnik lahko na podlagi izvršilnega naslova izbere katerokoli sredstvo izvršbe, ki jih določa ZIZ.
naknadno najdena oporoka - dodatni sklep o dedovanju
Pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso je stališče sodišča prve stopnje, da zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju tega, kdo je lastnik, niti odpravi morebitnih napak v drugih postopkih, in da lahko dedič priznanje lastninske pravice doseže v drugih sodnih postopkih (npr. s tožbo). Zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju ugotovi dediče in obseg zapuščine (214. člen ZD), kar pa ne pomeni, da lahko ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavlja, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino - obstoj nepremičnega premoženja mora biti razviden iz javnih zemljiškoknjižnih podatkov. Zapuščinsko sodišče lahko v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.