V primeru, da se tožena stranka v pritožbi sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče takšnih razlogov ni dolžno preizkušati, saj se zamudna sodba skladno z določbo 2. odstavka 338. člena ZPP iz teh razlogov ne more izpodbijati. Tožena stranka se v pritožbi sklicuje prav na takšne razloge oziroma navaja, da zaradi neresničnih tožničinih navedb v tožbi dejansko stanje v sporu ni popolno ugotovljeno.
ZPrCP člen 105, 105/3-1. ZVoz člen 50, 50/8. ZP-1 člen 26, 26/6.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja – vožnja s potrdilom o opravljenem vozniškem izpitu – sankcija – omilitev globe
Ne gre enačiti nevarnosti, ki jo predstavlja oseba v cestnem prometu, ki vozniškega izpita ni opravila, od te, ki je sicer opravila vozniški izpit, ni pa ji upravna enota še izdala vozniškega dovoljenja, pač pa ima o opravljenem izpitu zgolj potrdilo. Navedena okoliščina tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja takšno olajševalno okoliščino, da narekuje omilitev globe pod mejo predpisane.
pravdni stroški - stroški postopka - nagrada za narok
V tem socialnem sporu gre za spor o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se je nanašal na lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sicer glede tega, ali je tožnik vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti za krajši delovni čas 20 ur na teden ali za polni delovni čas 40 ur na teden. V takšnih primerih vrednost spora ni določena. Zahtevek se ni nanašal na denarno terjatev, pač pa na odpravo odločb, s katerimi se je ugotavljala lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je potrebno predmetni spor ovrednotiti v višini 3.500,00 EUR, kar je v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZOdvT.
Zgolj zaradi pripravljalne vloge tožeči stranki ni mogoče priznati nagrade za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT, saj ta za konkretni socialni spor ni bila potrebna (155. člen ZPP).
ZSV člen 49. ZJU člen 1, 1/2, 1/2-2, 5, 16, 16/3. ZUPJS člen 60. ZDR člen 73.
plačilo razlike plače - obveznost plačila - plačilo za opravljeno delo - javni zavod - javni sektor - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - prehod javnih uslužbencev - sprememba delodajalca - specialna ureditev
Člen 60 ZUPJS, ki ureja prehod javnih uslužbencev k centrom za socialno delo, javnim uslužbencem ne zagotavlja enakih pravic, kot jih delavcem ob spremembi delodajalca zagotavlja 73. člen ZDR. Vendar javnih uslužbencev ne pušča brez zaščite. Zagotavlja jim pravice, kot jim glede na izpolnjevanje pogojev gredo pri centru za socialno delo. To pa je glede na posebnosti ureditve pravic, zaposlenih v javnem sektorju (večja togost in kogentnost ureditve), sistemsko skladna rešitev. Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi skladno s sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki (centru za socialno delo), ki je tožnici izplačevala dogovorjeno plačo, pri določitvi plačnega razreda tožnice pa upoštevala pet plačnih razredov napredovanj. Glede na določbo tretjega odstavka 16. člena ZJU, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva, je bilo ravnanje tožene stranke skladno z zakonom. Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače ni utemeljen.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti med zdravljenjem v primeru, ko slednje ni močnejše intenzivnosti niti daljšega trajanja in niso podane druge okoliščine, ki bi to opravičile, niso podlaga za prisojo odškodnine iz posebnega naslova, pač pa se upoštevajo pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem.
Tožnica v tem sporu zahteva odpravo dokončne odločbe o znižanju njene pokojnine in da ji toženec izplača celoten neizplačan del njene pokojnine. Sporno razmerje med strankama v postopku je bilo pravnomočno urejeno z odločbo toženca, s katero je toženec odločil glede višine pokojnine in izplačila pripadajoče razlike pokojnine po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/12-34 z dne 14. 3. 2013 in v skladu z določbami ZOPRZUJF-a. Tožnica si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati. Toženec je s pravnomočno odločbo odločil tudi, na kakšen način se tožnici za nazaj izplača pripadajoča razlika. Ker je bilo v zadevi tako že pravnomočno odločeno na podlagi določb ZOPRZUJF-a, bi moralo sodišče prve stopnje ob svojem odločanju to ugotoviti in v skladu z 274. členom ZPP tožbo zavreči.
Z odločbo je bilo odločeno, da tožencu pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od določenega dne dalje miruje. Ker je tožeča stranka tožencu za to obdobje izplačala vtoževani znesek, do katerega glede na navedeno odločbo ni bil upravičen, je toženec ta znesek dolžan vrniti tožeči stranki. OZ namreč v tretjem odstavku 190. člena določa, da obstaja dolžnost vračila tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 36. ZPP člen 96, 339, 339/2, 339/2-11.
delitev solastnih nepremičnin - način delitve - bistvena kršitev določb postopka - zastopanje strank - izrecno pooblastilo za prenos pooblastila
Dopuščanje rabe določenega dela zemljišča s strani posameznih solastnikov še ne pomeni, da ta del nepremičnine pri delitvi avtomatsko pripade temu solastniku ne upoštevaje upravičene interese drugih solastnikov. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je pri načinu delitve solastne nepremičnine prevladal upravičen interes solastnikov, da pridobijo zaokrožene lastniške enote, torej da se jim dodelijo parcele, ki mejijo na njihove že obstoječe parcele, s čimer bodo lahko svojo in pridobljeno parcelo najlažje uporabljali in koristili.
Tožnik v tem sporu zahteva odpravo dokončne odločbe o znižanju njegove pokojnine in da mu toženec izplača celoten neizplačan del njegove pokojnine. Sporno razmerje med strankama v postopku je bilo pravnomočno urejeno z odločbo toženca, s katero je toženec odločil glede višine pokojnine in izplačila pripadajoče razlike pokojnine po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/12-34 z dne 14. 3. 2013 in v skladu z določbami ZOPRZUJF-a. Tožnik si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati. Toženec je s pravnomočno odločbo odločil tudi, na kakšen način se tožniku za nazaj izplača pripadajoča razlika in mu del te razlike tudi izplačal. Ker je bilo v zadevi tako že pravnomočno odločeno na podlagi določb ZOPRZUJF-a, bi moralo sodišče prve stopnje ob svojem odločanju to ugotoviti in v skladu z 274. členom ZPP tožbo zavreči.
Tožena stranka je kot nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja bila sicer res dolžna spoštovati določila ZUJF-a in po njegovi uveljaviti izplačevati znižane mesečne zneske pokojninske dajatve. Vendar pa je po razveljavitvi 2., 3. in 4. odst. 143. člena ZUJF-a hkrati dolžna vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v višino pravnomočno priznane pokojninske dajatve. Torej povrniti tudi nastale stroške v zvezi z izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo, ki je bila vložena pred ustavno sodno presojo zakonske podlage ZUJF-a, na podlagi katerih sta bila posamična upravna akta izdana.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – dokazna ocena – prepozno predlagan dokaz – pravni pouk – relativna bistvena kršitev – načelo kontradiktornosti
V drugi pripravljalni vlogi lahko stranki (v sporih majhne vrednosti) predlagata nove dokaze le v kolikor je to nujno zaradi odgovora na navedbe v prvi pripravljalni vlogi. Ker v obravnavanem primeru tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi glede sklenitve pogodbe ni navedla novih dejstev, ta pogoj ne more biti izpolnjen. Tožeča stranka bi tako v dokaz svoje trditve, da je bila pogodba sklenjena ustno, zaslišanje osebe, ki je takšno pogodbo sklenila, morala predlagati že v prvi pripravljalni vlogi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka bi morala na podlagi člena 82/2 ZDR dokazati, da so bili za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji člena 111/1 ZDR izpolnjeni vsi pogoji, torej da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in da je imela ta kršitev vse znake kaznivega dejanja goljufije po členu 211/1 KZ-1. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik z lažnim prikazovanjem o tehničnih predmetih, za katere je zatrjeval, da so mu bili ob vlomu odtujeni, spravil zavarovalnico v zmoto z namenom, da bi si pridobil zavarovalnino, torej protipravno premoženjsko korist, ki je sicer zavarovalnica tožniku ne bi bila dolžna plačati. To pa pomeni, da tožena stranka ni dokazala, da je tožniku zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji člena 111/1 ZDR.
mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca
Dejstvo, da je bila tožnica premeščena na drugo delo ter da je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je premestitev nezakonita, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke. Nezakonita premestitev bi se lahko opredelila kot nedopustno ravnanje tožene stranke in s tem kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti za škodo le v primeru, če bi tožena stranka ravnala naklepno. Premestitve na drugo delo, kljub temu da zanjo ni bilo več zakonske podlage, ni mogoče šteti za naklepno dejanje tožene stranke.
Ugotovitev, da se je ob delu tožnice kot blagajničarke zgornji predal stojala za cigarete neposredno nad blagajno samodejno odprl in tožnico poškodoval po obrazu, potrjuje dokazanost trditev tožnice o protipravnosti delodajalčevega ravnanja oziroma njegovi opustitvi dolžne zagotovitve varnih pogojev dela.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 87.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - vročanje vabila na zagovor - sodna razveza
Vročanje pisanj predstavlja procesno dejanje, katerega namen je seznanizeb stranke s postopkom in procesnimi dejanji stranke. V zvezi s postopkom delodajalca in načinom vročanja vabila na zagovor delavcu je bistveno, da se vroči vabilo osebno delavcu, bodisi na delovnem mestu ali na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, bodisi po pravilih pravdnega postopka (87. člen ZPP). Bistveno je, da je delavec pred podano izredno odpovedjo seznanjen z očitki kršitve in da ima možnost podati svoje stališče oziroma se zoper njih ustrezno braniti. To v tožnikovem primeru ni bilo izkazano. Poleg tega v tožnikovem primeru niso podani razlogi iz drugega odstavka 83. člena ZDR, da bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor. Ker tožena stranka tožniku ni zagotovila pravice do zagovora, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Ker pritožba tožnika ni bila podpisana, jo je bilo potrebno zavreči.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 269, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
izpodbijanje dolžnikovih dejanj - stečajni postopek - insolventnost - objektivni pogoj izpodbojnosti - izpodbojno dejanje - dvostranska pogodba - sočasna izpolnitev - običajen rok izpolnitve - zmanjšanje vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbojnosti - običajna oblika izpolnitve - običajen način izpolnitve - nadomestna izpolnitev - vedenje o insolventnosti
Ker je ugotovljeno, da je toženec (upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno) prejel izpolnitev svoje terjatve v obliki oz. na način, ki po poslovnih običajih ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti, se dokazno breme o tem, da upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ni vedel ali ni mogel vedeti, da je dolžnik insolventen, prevali na toženca. Zato mora toženec dokazati, da ni mogel vedeti, da je dolžnik insolventen in zgolj obramba, da ni nič vedel, kaj se dogaja s tožnikom, ne zadostuje.
Poimenovanje, kot ga je uporabil odstopnik terjatve, to je, da „preklicuje pogodbo“ bi bilo mogoče uvrstiti le med enostranski odstop od pogodbe, do katerega pa ima pogodbena stranka pravico le, če izkaže, da druga stranka svoje obveznosti ni izpolnila (103. člen OZ).
ZIZ verodostojne listine taksativno našteva. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. V izvršilnem postopku ima verodostojna listina funkcijo dokazila, in sicer dokazila s tako visoko stopnjo dokazne verjetnosti, da izvršilno sodišče nima pooblastila, preverjati resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje. To pooblastilo pridobi šele pravdno sodišče v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi.
prokurist – pooblaščenec – državni pravniški izpit
Prokurist ni zakoniti zastopnik, temveč kvečjemu pooblaščenec, zato mora za zastopanje v pravdi izpolnjevati pogoje iz 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).