odgovornost pravne osebe za prekršek - zakoniti zastopnik - dejanski poslovodja - slamnati direktor
Pri pravni osebi je ZCestn v 43. členu določil, da se za prekršek kaznuje odgovorna oseba, to je oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, oziroma ki je dolžna izvajati dolžno nadzorstvo (15. člen ZP-1). Brez te določbe, bi lahko pravne osebe, oziroma pravilneje osebe, ki tvorijo personalni substrat pravnih oseb, nekaznovano izvrševale tiste prekrške v cestnem prometu, ki jih sicer lahko stori samo posameznik. Odgovorna oseba po določbi drugega odstavka 43. člena ZCestn je praviloma res zakoniti zastopnik, ni pa to nujno. Namen zakonodajalca ni bil, da je za tak prekršek objektivno odgovoren zakoniti zastopnik, temveč, da za prekršek odgovarja tista oseba znotraj pravne osebe, ki vodi njeno poslovanje (in ki bi tudi lahko sporočila, kdo je bil dejanski storilec prekrška, pa tega ni storila). V tem smislu pritožnik pravilno opozarja, da je pomembno razlikovanje med tako imenovanim dejanskim poslovodjem in "slamnatim direktorjem", ki ne sodeluje pri vodenju poslov družbe. Le glede prvega se lahko vzpostavi domneva, da je on neposredni storilec prekrška. Prekrškovni organ sicer res ne more v vsakem primeru ugotavljati notranjih razmerij v družbi, zato lahko pri neodzivnosti pravne osebe plačilni nalog izda samo zoper osebo, ki je razvidna iz sodnega registra. Če pa v zahtevi za sodno varstvo ta oseba poda obrazložene navedbe, iz katerih izhaja, da ni sodelovaal pri vodenju podjetja, in za te navedbe predlaga tudi ustrezne dokaze, mora sodišče izvesti dokazni postopek in se prepričati, ali ta oseba dejansko vodi poslovanje pravne osebe in ali je sploh imela dejansko možnost izvršiti očitani prekršek.
omejitev starševske skrbi - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - odvzem starševske skrbi - ogroženost otroka - načelo izbire milejšega ukrepa - trajanje ukrepa - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - načrt pomoči družini in otroku - pravice in dolžnosti staršev - soglasje staršev
Sodišče je v obravnavani zadevi presojalo, v čem je otrok ogrožen in kateri je najmilejši ukrep za preprečitev oz. odpravo te ogroženosti. Za odvzem starševske skrbi v primerjanih zadevah ni zadostovala pasivnost staršev, ampak je bila odločilna potreba po zagotovitvi stalne skrbi otroku, ki je nobeden od staršev ni zmogel.
ZJRM-1 člen 22, 22/1. ZP-1 člen 11a, 11a/2, 57, 57/1, 57/4, 57/5, 65, 65/5, 66, 66/2, 155, 155/2, 163, 163/8. ZNPPol člen 33, 33/1, 39.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - zakonski znaki prekrška - kršitev pravice do izjave - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - vpliv na zakonitost sodbe - kršitev pravice do obrambe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - upoštevni pritožbeni razlogi - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - uradni preizkus izpodbijane sodbe - kazenska ovadba
Napoved izdaje plačilnega naloga in ustna predstavitev storjenega prekrška storilcu na kraju dejanja v primeru naknadne izdaje plačilnega naloga in vročitve tega naloga po pošti ne more nadomestiti ali preseči zakonske določbe iz četrtega odstavka 57. člena ZP-1, ki kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov določa kot obvezno sestavino oziroma prilogo plačilnega naloga, ki se vroča po določbah ZUP. Storilcu, ki plačilni nalog prejme po pošti, se ne glede na informacije, ki jih je prejel na kraju dejanja, pravica do izjave ob upoštevanju četrtega odstavka 57. člena ZP-1 zagotovi s tem, da skupaj s plačilnim nalogom prejme tudi kratek opis dejanskega stanja.
ZDZdr člen 38, 38/2, 38/3, 53, 59, 62, 62/1, 62/4.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - privolitev v zdravljenje - sklep o ustavitvi postopka - preklic privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nov postopek - po uradni dolžnosti začet postopek
Iz določil 38. člena ZDZdr jasno izhaja, da v primeru preklica privolitve začne sodišče po uradni dolžnosti nov postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih. Iz podatkov spisa izhaja, da se je to v obravnavani zadevi tudi zgodilo, nov postopek pa se vodi pred istim okrajnim sodiščem pod opravilno številko Pr 1197/2025. Udeleženčeva opredelitev vloge kot pritožbe, v primeru nastopa okoliščin iz drugega in tretjega odstavka 38. člena ZDZdr, tako izhaja iz napačnega razumevanja, da je treba v takšnem primeru sklep o ustavitvi postopka razveljaviti in postopek sprejema ponoviti, ne pa začeti novega.
Po prvem odstavku 38. člena ZDZdr, je treba osebo, ki je privolila v sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, kasneje pa privolitev prekliče in zahteva, da se jo odpusti z zdravljenja v omenjenem oddelku, takoj odpustiti. Če pa zdravnik oceni, da so pri osebi podani razlogi iz 53. člena ZDZdr, osebo kljub preklicu privolitve zadrži na zdravljenju ter jo pouči o razlogih za zadržanje in pravici do odvetnika. Hkrati o zadržanju osebe pisno obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice (drugi odstavek 38. člena ZDZdr). Ta v skladu z 59. členom ZDZdr takoj obvesti pristojno sodišče, ki odloči o zadržanju po postopku za sprejem na zdravljenje v nujnih primerih.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za izvršitev obveznosti - rok za opravo dela v splošno korist - objektivne ovire - novo kaznivo dejanje - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Prestajanje zaporne kazni, izrečene obsojencu po izreku sodbe, s katero je bilo odločeno, da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korist, zaradi kaznivega dejanja, ki ga je obsojenec storil pred iztekom t. i. alternative, ni razlog za neizvršitev dela v splošno korist, ki bi bil v obsojenčevi sferi, od tega pa je potrebno razlikovati položaj, ko obsojenec v času, ko bi moral opravljati delo v splošno korist, stori novo kaznivo dejanje in s tem po svoji krivdi onemogoči tak način izvršitve kazni, kar kaže na njegov negativni subjektivni odnos do opravljanja dela v splošno korist. V slednjem primeru okoliščine zaradi katerih obsojenec v dveletnem zakonskem roku ni opravil dela v splošno korist nastanejo na strani obsojenca.
ZKP člen 167, 167/1. KZ-1 člen 20, 20/2, 34, 205, 205/1, 205/1-1.
utemeljen sum - uvedba preiskave - arbitrarnost odločanja - dokazni standard - ocenjevanje utemeljenosti suma - poskus kaznivega dejanja velike tatvine
Pripomniti je, da je naloga sodišča upoštevati razpoložljivo dokazno gradivo (dokaze in dokazne vire), kateremu je dolžno podeliti ustrezen pomen in težo, upoštevaje zlasti logiko in življenjske izkušnje; v tem pogledu je presoja dokaznega gradiva vedno subjektivna, kar pa, če je tudi razumna, ne pomeni, da je pristranska in zato arbitrarna.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - stiki med otrokom in staršema - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - otrokova želja - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - restriktiven pristop - začasna določitev preživnine - stopnja verjetnosti - življenjske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
Za uspešen telesni in duševni razvoj otroka je koristno, da se njegove potrebe, ne le eksistenčne, pač pa tudi npr. šport, razvedrilo, počitnice ipd. zagotavljajo kontinuirano. Če se kljub temu, da imata starša zadostne preživninske zmožnosti, ne, je otrok ogrožen.
ZDR-1 člen 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - tatvina - poskus kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nastanek škode
Iz izvedenih dokazov ne izhaja le sum, temveč prepričljivo ugotovljeno dejstvo o naklepnem poskusu tožnika, da si protipravno prilasti toženkine gradbene odre. Vse ugotovljene dejanske okoliščine glede tožnikovega poskusa protipravne prilastitve toženkinih gradbenih odrov utemeljujejo obstoj naklepne hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja v smislu druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Pritožnik zmotno navaja, da bi mu za to dejanje toženka upravičeno podala kvečjemu pisno opozorilo iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je namreč pri pravni kvalifikaciji tega dejanja za hujšo kršitev pravilno upoštevalo tudi, da je tožnik tako ravnal z namenom izvesti krajo, ter da je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vodjo linije, kar je od njega terjalo še toliko večjo skrbnost in odgovornost za vestno izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja.
Neuspešno je pritožbeno poudarjanje, da zaradi odsotnosti tožnika z delovnega mesta ni nastala nobena škoda, saj 37. člen ZDR-1 delavcu prepoveduje tudi tista ravnanja, ki bi potencialno lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
ZPP člen 11, 11/3, 154, 137, 337. ZST-1 člen 33, 33/1.
zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke - pooblaščenec odvetnik - denarna kazen - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - sklep o izreku denarne kazni - osebno vročanje sklepa - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - pritožba zoper sklep o kaznovanju - načelo kontradiktornosti - dopustne pritožbene novote - nepredvidljive okoliščine - osebne okoliščine - povrnitev pritožbenih stroškov - odločanje o stroških po načelu uspeha - stroški za odgovor na pritožbo - potrebni stroški
Po presoji pritožbenega sodišča so razlogi, ki jih je pooblaščenec navedel kot razlog zamude, opravičljivi in utemeljeni. Iz pritožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da je pooblaščenec 16. 9. 2024 zaprosil za preložitev naroka in napovedal vložitev obsežnejše pripravljalne vloge, ki pa je zaradi nepričakovanih osebnih in zdravstvenih okoliščin ni mogel vložiti v obljubljenem roku. Če teh okoliščin ne bi bilo, bi bila vloga po vsej verjetnosti vložena že naslednji dan, torej na dan razpisanega naroka 17. 9. 2024. Predloženi dokazi jasno potrjujejo, da je bila vložitev pripravljalne vloge šele 22. 10. 2024 posledica opravičljivih razlogov in ne namernega zavlačevanja postopka ali zlorabe procesnih pravic. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da niso bili izpolnjeni pogoji za izrek denarne kazni po tretjem odstavku 11. člena ZPP, saj se sankcija lahko izreče le, če je ravnanje stranke ali njenega pooblaščenca zavestno in namenjeno oviranju postopka. V obravnavanem primeru takšnih okoliščin ni mogoče ugotoviti. Ravnanje pooblaščenca je bila posledica nepredvidenih okoliščin, ne pa namerne opustitve ali zlorabe procesnih pravic. Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako kot izhaja iz izreka predmetnega sklepa in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo ob upoštevanju narave obravnavanega primera, ki se je vodil zaradi izreka denarne kazni pooblaščencu tožene stranke zaradi domnevne zlorabe procesnih pravic. Ker ne gre za klasičen spor med strankama, temveč za postopek v katerem je bil ukrep izrečen pooblaščencu osebno, ni podlage za odločitev o stroških po kriteriju uspeha iz 154. člena ZPP. Čeprav je pritožnik s pritožbo uspel, mu pritožbeni stroški ne gredo, saj je odvetnik, ki je v postopku sam zastopal lastne interese. Odvetnik namreč ne more zaračunati stroške zastopanja samega sebe.
V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP se upoštevajo le tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. Tožnica je bila s strani sodišča prve stopnje sicer pozvana, naj poda odgovor na pritožbo pooblaščenca toženke, ker se je del pritožbenih navedb nanašal tudi na ravnanje njenega pooblaščenca. Za odločitev o bistvenem vprašanju zadeve pa tožničin odgovor ni bil potreben. Stroške odgovora, ki v ničemer niso pripomogli k odločitvi v tem sporu, ni možno šteti za strošek, ki bi bil potreben za ta spor. Glede na naravo postopka in okoliščine primera sodišče ocenjuje, da tožnica in pooblaščenec toženke sama krijeta svoje pritožbene stroške.
ZFPPIPP člen 396, 396/4. ZIZ člen 17, 21, 21/1, 21/2, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-8.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - načelo formalne legalitete - vezanost sodišča na izvršilni naslov - seznam neplačanih priznanih terjatev - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - vpogled v stečajni spis - sklep o izvršbi - izvršljivost izreka odločbe
V konkretnem pravnomočnem sklepu o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 dolžniku sicer ni bil določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v znesku 10.032,91 EUR (ki je navedena v Seznamu neplačanih priznanih terjatev pod zaporedno številko 10), kar pa je bilo sanirano s sklepom o izvršbi I 1991/2023 z dne 18. 11. 2024, v katerem je sodišče prve stopnje dolžniku določilo rok 15 dni za plačilo navedenega zneska upniku. S tem je bilo popravljeno dejstvo, da sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 prvotno ni bil izvršljiv. Z določitvijo paricijskega roka v sklepu o izvršbi z dne 18. 11. 2024 je namreč sodišče prve stopnje dolžniku omogočilo, da v 15 dneh sam izpolni dolgovano obveznost, za primer, da tega v postavljenem roku ne bi storil, pa je hkrati tudi (pogojno) dovolilo izvršbo.
sodna pristojnost - kraj nastanka škode - nepremoženjska škoda - mednarodno pravo - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki
Škodna posledica tega škodnega dejanja je neizvajanje starševske skrbi v obliki neizvajanja stikov z otrokoma v Bosni in Hercegovini. Ta je nastala na ozemlju Bosne in Hercegovine. Tu je prišlo do neposrednega vpliva na zavarovano dobrino oziroma škodnega delovanja na oškodovanca, saj se stiki tu niso izvajali, pa bi se morali. Dejstvo, da tožnik duševne bolečine zaradi tega trpi v Sloveniji, ne zadošča za sklepanje o pristojnosti slovenskega sodišča.
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
predaja zahtevane osebe - sklep o zavrnitvi - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - odločba Ustavnega sodišča - zagotovila odreditvenega pravosodnega organa - pomanjkljiva obrazložitev - razveljavitev sklepa
Če je zagotovilo dal (ali vsaj potrdil) odreditveni pravosodni organ, mu mora izvršitveni organ zaupati, izjema pa je lahko samo obstoj natančnega podatka o tem, da so pogoji bivanja v konkretnem zaporu v nasprotju s 4. členom Listine.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - status upnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - poročanje o premoženjskem stanju - obseg stečajne mase - razpolaganje s premoženjem družbe - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Dolžnica je zahtevane podatke o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini, predložila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/4. ZNP-1 člen 24, 24/1.
dediščinska skupnost - skupnost dedičev - razpolaganje dediča z zapuščino - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - razpolaganje z dediščino sodediča brez soglasja - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - dober gospodar - zavrženje predloga
Dedič ni smel samostojno, brez soglasja sodedinje, izvesti zamenjave peči. Prav tako ne more sam odločati o tem, da se stroški zamenjave peči krijejo iz sredstev na transakcijskem računu zapustnika. Za takšno razpolaganje z denarnimi sredstvi zapuščine tudi ne more pridobiti soglasja sodišča, saj zakon te možnosti ne predvideva. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi zapuščine je po četrtem odstavku 145. člena ZD izrecno predvidena le za razpolaganja upravitelja zapuščine.
Kot dober gospodar pa mora upravitelj oceniti nujnost predlaganega razpolaganja. Upravitelj bi moral v okviru svojih pooblastil ugotoviti, ali je zamenjava plinske peči nujno potrebna ali bi morebiti zadostovalo že popravilo ter ali bi bilo slednje cenejše in s tem primernejše z vidika ohranjanja vrednosti zapuščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088283
ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 8. OZ člen 336, 336/1, 346.
ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF - stanovanjski kredit - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - povprečni potrošnik - sodna praksa - nepošten pogodbeni pogoj - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - dobra vera - izjalovljeno pričakovanje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dokazna ocena
Povprečno skrbnemu potrošniku, čigar mesečna anuiteta se je predhodno povišala, problematika kreditov v švicarskih frankih od leta 2015 dalje zagotovo ni mogla ostati neznana. Zato je začetek zastaralnega roka za kondikcijske zahtevke iz naslova ničnih kreditnih pogodb začel teči v letu 2015, ko je bila dosežena stopnja zavedanja o možnostih pravnega varstva.
Dobra vera je kršena, če ponudnik pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se ponudnik ob profesionalni skrbnosti lahko zavedal škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih v resnici ni niti jih ni želel.
odstop od pogodbe - pogodbena obveznost - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - delna neizpolnitev pogodbe
Ker toženka ni v dodatnem roku izpolnila dela pogodbene obveznosti je tožnica imela po navedeni določbi 472. člena OZ pravico odstopiti od pogodbe le glede dobave vetrobranskega stekla in dveh klopi.
odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - objektivne meje pravnomočnosti
Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je kasneje ovira odpadla, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti. Zato objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa St 000/2014 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na morebitni drugačni dejanski podlagi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088871
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 164, 167, 167/1, 179, 186, 186/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za tujo pomoč - renta za tujo pomoč - izvršljivost izreka - izrek sam s seboj v nasprotju - stroški postopka - načelo uspeha v odškodninski pravdi
Natančnega števila ur, ki jih tožnikova žena posveti nudenju pomoči tožniku - paraplegiku, ni mogoče ugotoviti (nenazadnje pa obseg pomoči tudi dnevno precej variira), se pa tudi pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je obseg potrebne pomoči v povprečju 4 ure dnevno. Tak obseg tuje pomoči je bil v povsem primerljivih zadevah že večkrat ugotovljen v sodni praksi.
Tožnik je imel v primerjavi s toženkama stroške zaradi strokovnega zastopanja po odvetniku (ki jih prva toženka ni imela) ter je pokril stroške za plačilo izvedencev, ki toženk niso bremenili. Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, tako bistveno bolj obremenjuje tožnika in ne odraža enakega uspeha pravdnih strank.
Solidarna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti razvidna iz izreka in se ne domneva. Če ni, gre za deljivo obveznost in v tem primeru sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Zato sprememba odločitve o solidarni obveznosti tožnic ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti pa sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.