DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004523
ZDR člen 184, 200. OZ člen 131, 131/1. ZVZD-1 člen 5, 7, 7/2, 9. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 92.
Tožnik se je poškodoval pri zapiranju pokrova zabojnika. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik prispeval k nastanku škodnega dogodka v obsegu 75 %. Tožnik je sicer res lahko prvo toženo stranko seznanil z omejitvami in delo v skrajnem primeru tudi odklonil, vendar mu zaradi tega ni mogoče očitati soodgovornosti za nastali škodni dogodek, do katerega je prišlo, ker prvo tožena stranka ni poskrbela, da tožnik ne bi opravljal nalog, ki jih glede na svoje omejitve iz invalidske odločbe ne more. Na to ne vpliva ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnika v nobeno opravilo nihče ni silil, saj se s tem prvo tožena stranka kot delodajalec ne more razbremeniti odgovornosti za morebitno škodo, ki delavcu pri delovnem opravilu nastane. Enako tožniku ni mogoče očitati, da je prispeval k nastanku škodnega dogodka, ker bi lahko koga od sodelavcev prosil za pomoč pri posameznih opravilih. Organizacija dela na način, da mora delavec redno ali celo pogosto za pomoč prositi druge delavce, ni ustrezna, saj mora delodajalec poskrbeti, da delavec opravlja le tisto delo, ki ga zmore. Zato ta okoliščina ne more biti odločilna pri presoji delavčevega soprispevka k nastanku škodnega dogodka. Po presoji pritožbenega sodišča tožnik k nastanku škodnega dogodka ni prispeval, zato sta toženi stranki tožniku zanj v celoti odgovorni.
sklep o dedovanju - odpoved dediščini v korist sodediča - izjava o odpovedi dediščini - dedna pravica - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - zapuščinski postopek - novote v zapuščinskem postopku - novote v pritožbenem postopku
Izjava o odpovedi dedovanju v korist sodediča predstavlja dedno izjavo le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine, v preostalem delu pa gre za dvostranski pravni posel, s katerim dedič prenaša svojo dedno pravico na sodediča, po tem ko je dediščino že sprejel. Takšen pravni posel lahko dedič prenese pred delitvijo zapuščine samo na sodediča, po delitvi pa tudi tretjim (146. člen ZD). Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep ni ovira za pritožnika, ki lahko svoj dedni delež prepusti sodediču tudi izven zapuščinskega postopka.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - oseba, katere pravica je manj verjetna - dedna pravica - dokazovanje očetovstva
Pritožnikova trditev o dedni pravici, ki jo utemeljuje z očetovstvom svojega očeta, ki v rojstni matični knjigi ni vpisano, je manj verjetna kot trditve ostalih strank postopka, ki pritožnikovo sorodstveno razmerje z zapustnico zanikajo.
spor o pristojnosti - določitev pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - vrednost spornega predmeta - navadni sosporniki
Ker so tožniki navadni sosporniki, se vrednost spornega predmeta upošteva za vsakega sospornika posebej. Vsak od tožnikov uveljavlja plačilo zneska, ki ne presega 20.000,00 EUR. Zato je za sojenje v tej zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova - sklep o dedovanju - sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Sklep o dedovanju je lahko izvršilni naslov le v primerih, ko je v njem določena obveznost kaj dati, storiti in opustiti ter vsebuje vse sestavine, ki jih določa 21. člen ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004434
KZ-1 člen 56, 56/3, 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-3, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - ponovno sojenje o isti zadevi - bistveno isto kaznivno ravnanje - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - vštevanje kazni za prekršek - načelo ne bis in idem
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-24/10 z dne 19. 4. 2012 svojo razlago, da tretji odstavek 49. člena Kazenskega zakona (ki določa isto kot tretji odstavek 56. člena KZ-1), v delu, ki se je nanašal na vštevanje sankcij za prekršek v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, ni bil v neskladju z Ustavo, pojasnilo s tem, da je navedeno zakonsko določbo mogoče ustavno skladno razlagati le tako, da se obdolžencu sankcija, ki jo je prestal oziroma plačal za prekršek, všteje v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška, vendar pod pogojem, da ne gre za ponovno sojenje o bistveno istem kaznivem ravnanju. V obeh navedenih primerih pa gre za (bistveno) isto kaznivo ravnanje.
delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - postopek po ZVEtL
V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Kot je to v odločbi II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, naj bi bili prav primeri tako imenovane navidezne solastnine (kot oblike dejanske etažne lastnine) namenjeni urejanju po določbah ZVEtL. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine pa ni združljiv s položajem, ko bi posamezni udeleženec kupil in postal lastnik določenih delov stavbe (njenih prostorov). Ker je v solastnini lahko "le" (cela) stvar (nepremičnina), ki je predmet predlagane delitve, to hkrati pomeni, da zaradi ugotavljanja okoliščin, ki jih v izreku izpodbijanega sklepa izpostavlja sodišče prve stopnje, nepravdnega postopka ni moč prekinjati in udeležencev napotovati na pravdo.
ZGD-1 člen 58, 58/2, 635, 635/2, 635/5, 636, 636/1.
varstvo upnikov - delitev z ustanovitvijo nove družbe - pravne posledice delitve - obvestilo upniku - prevzemna družba - vrednost družbe
Glede na jasno določbo 636. člena ZGD-1, da so za obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu obveznost dodeljena, kot solidarni dolžniki odgovorne tudi vse druge družbe, ki so pri delitvi udeležene, tožena stranka ne more uspeti niti s ponavljanjem trditev, da ne njen zakoniti zastopnik ne zaposleni na cestnem programu za vtoževano obveznost niso vedeli niti niso bili dolžni vedeti. To je za odločitev irelevantno.
Prav tako pritožba ne more uspeti s ponavljanjem stališča, da je bila oddelitev pravno formalno, pogodbeno in bilančno, narejena že 31. 12. 2010, ter da so bili o tem obveščeni tudi vsi poslovni partnerji, vključno s tožečo stranko. Že povzeta določba 636. člena ZGD-1 je namreč popolnoma jasna - vse družbe, ki so pri delitvi prenosne družbe udeležene, solidarno odgovarjajo za vse obveznosti prenosne družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register. Tudi pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register (drugi odstavek 635. člena ZGD-1). Kdaj so poslovni partnerji izvedeli za načrtovano delitev je torej povsem nepomembno oziroma (do vpisa delitve v register) to ne predstavlja relevantne okoliščine za določitev obsega odgovornosti prevzemne družbe za dolgove prenosne družbe. Obveščenost upnika o tem, kateri od družb, ki so udeležene pri delitvi, je dodeljena njegova obveznost, postane pomembna šele po vpisu delitve v sodni register. Še takrat namreč lahko upnik, dokler o tem ni obveščen, izpolnitev obveznosti zahteva od katerekoli od v delitvi udeleženih družb (peti odstavek 635. člena ZGD-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003218
URS člen 34, 39. ZIZ člen 271, 271/1, 272, 272/2. ZPP člen 212.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in dokazi - objava na svetovnem spletu - svoboda izražanja - okrnitev ugleda pravne osebe - test reverzibilnosti
Glede presoje trditvene in dokazne podlage za obstoj pogojev za začasno odredbo je sodišče prve stopnje vezano na vsebino upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe. Upnik mora namreč že v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevati vsa konkretna pravno relevantna dejstva, s katerimi izkazuje obstoj terjatve, oziroma da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, in s katerimi verjetno izkazuje obstoj ene izmed predpostavk, ki so lahko podlaga za izdajo začasne odredbe z enako vsebino, kot je vsebina tožbenega zahtevka (regulacijska začasna odredba). Nova dejstva sme navajati (in predlagati nove dokaze) v ugovornem postopku, kolikor z njimi odgovarja na dolžnikovo obrambo v ugovoru (oziroma v nadaljnji vlogi), v okviru vsebine predloga za izdajo začasne odredbe, sodišče pa ne sme upoštevati dopolnitve predloga, vložene po izdaji sklepa o začasni odredbi in pred vložitvijo ugovora. Prav tako ni mogoče upoštevati v ugovornem postopku podanih novih upnikovih navedb, ki vsebinsko pomenijo dopolnjevanje predloga, in na tej podlagi ugotoviti obstoj katere izmed predpostavk kot pogojev za začasno odredbo, ki jih upnik ni obrazložil že v predlogu.
Namen izvršilnega postopka je v prisilni izvršitvi terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, ki se v primeru denarnih terjatev opravi s sredstvi izvršbe, taksativno navedenimi v 30. členu ZIZ. Ker je bilo edino predlagano in dovoljeno izvršilno sredstvo uspešno, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje in kar pritožbeno ni izpodbijano, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve, torej dne 28. 10. 2016, izvršba s tem izvršilnim sredstvom končana. Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo sredstvo s prenosom denarne terjatve edino izvršilno sredstvo, ki je bilo v teku in ker je prisilna izvršitev denarne terjatve možna samo s predvidenimi izvršilnimi sredstvi, katerih dovolitev mora upnik predlagati (prvi odstavek 2. člena ZIZ, tretji odstavek 34. člena ZIZ), je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve ustavljen tudi izvršilni postopek.
ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - realna subrogacija - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - skupni prihranki zakoncev
Tožencu, da bi sodišče pri presoji upoštevalo ves njegov dohodek, ni bilo treba dokazati, da ga je porabil za skupno premoženje oziroma potrebe družine.
V primeru, da je toženec zneske najemnin, ki so sicer predstavljali dodaten vir dohodka (obeh) zakoncev, morda res (pa čeprav brez tožničinega soglasja) v času trajanja njune zveze uporabil za lastne potrebe, to ne vodi ne k ugotovitvenemu ne k dajatvenemu zahtevku, kot ga je postavila tožnica, ampak pomeni le podlago za trditev, da je zato prispevek zakonca, ki je brez soglasja drugega z dohodki ali skupnimi prihranki razpolagal, manjši.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002135
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - krivdna odgovornost - sprehajalne poti - razpravno načelo
Ne glede na krivdo se skladno z drugim odstavkom 131. člena OZ odgovarja za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico. Hoja ni taka dejavnost. Pa tudi sprehajalna površina, čeprav morda slabo vzdrževana in neurejena, ni stvar, iz katere bi izvirala neobičajno velika nevarnost za nastanek hujše škode. Zato pride v poštev le subjektivna odškodninska odgovornost toženk.
V pravdnem postopku pravica strank do dokazovanja ni neomejena. Velja razpravno načelo: sodišče lahko ugotavlja le tista dejstva, ki jih zatrjujejo pravdne stranke, in le z dokazi, ki jih predlagajo stranke
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00002439
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 25. ZPP člen 47.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - stranska intervencija - nasprotna tožba - jamčevanje za stvarne napake - garancija - zahtevek iz naslova garancije - klavzula o pristojnosti
Pritožnik (sicer proizvajalec) nastopa le kot stranski intervenient, ki pa ni stranka postopka in ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za stranko, ki se ji je pridružil in je tako le njen pomočnik. Tako lahko deluje le v okvirih, ki jih postavita pravdni stranki s svojimi zahtevki in ugovori.
Določbe o pristojnosti nizozemskega sodišča iz klavzule 7 poglavja 5 Evropskega garancijskega priročnika ni moč šteti kot dogovora o pristojnosti po 25. členu Uredbe EU št. 1215/2012, ki bi bil upošteven z vidika predmetnega postopka, saj izdajatelj Evropskega garancijskega priročnika ni stranka tega postopka, prav tako v postopku po nasprotni tožbi ne gre za spor na podlagi Evropskega garancijskega priročnika.
Iz garancije tožene stranke (prodajalca), ki jo je ta izročila tožeči stranki (kupcu) skupaj z žigosanima in podpisanima računoma za obe sporni tovorni vozili, izhaja, da jo kupcem zagotavlja prav tožena stranka, zato njena garancija v razmerju do tožeče stranke (kupca) predstavlja samostojno pravno zavezo, pritožbene navedbe o tem, da garancija, ki jo je izdala tožena stranka kot prodajalec, ne zavezujejo proizvajalca (pritožnika), pa z vidika predmetne zadeve niso relevantne, saj tožeča stranka v postopku z nasprotno tožbo ne uveljavlja zahtevkov proti proizvajalcu.
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi. Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetnost obstoja izvršbo preprečujoče pravice na predmetu izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - narok v postopku izdaje začasne odredbe
Ker mora sodišče, v kolikor odloča po drugem odstavku 73. člena ZIZ ugotoviti le, ali obstoji verjetnost obstoja pravice tretjega in nastanka nenadomestljive škode, tretji pa je, kot je razbrati iz izpodbijanega sklepa, v predlogu za odlog izvršbe substanciranao zatrjeval dejstva o obstoju svoje pravice na predmetu izvršbe, sodišče druge stopnje meni, da dejstvo, da sodišče prve stopnje naroka ni opravilo, na pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivalo. Ali so navedena dejstva resnična oziroma ali so dokazi, ponujeni v podkrepitev teh trditev, tudi sposobni dokazati utemeljenost teh trditev, pa ni predmet presoje izvršilnega sodišča, temveč predmet nadaljnjega morebitnega pravdnega postopka za nedopustnost izvršbe.
SPZ člen 70, 70/4. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnih nepremičnin - načini delitve solastne stvari - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - izplačilo razlike v vrednosti razdeljenih stvari - prepozen ugovor - nedopustne pritožbene novote - določanje vrednosti nepremičnin
Nepomembna je okoliščina, da nobena od udeleženk v postopku pred prvim sodiščem v zvezi z izvedenskim mnenjem A. A. ni podala nobenih navedb v zvezi z ugotavljanjem razlike v vrednosti novonastalih nepremičnin. Ugotavljanje te razlike je po pridobitvi vseh izvedenskih mnenj oziroma cenitev stvar pravilnosti izračuna prvega sodišča.
Ugotoviti je treba, kolikšni površini kmetijskega dela parc. št. 1 (vrednost za njivo 5,392 EUR/m2) in kolikšni površini kmetijskega dela parc. št. 2 (vrednost za travnik 4,237 EUR/m2) se nahajata v vsaki od novonastalih parcel ter nato ob upoštevanju vrednosti stavbnega dela (v sklopu parc. št. 4) ugotoviti, koliko znašata vrednosti vsake novonastale parcele.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - milejši ukrep - ambulantno zdravljenje - stroški postopka prisilne hospitalizacije - kritje stroškov iz sredstev sodišča
Sodišče prve stopnje je imelo v mnenju izvedenca podlago za ugotovitev, da drugačna oblika zdravljenja v tem trenutku ni mogoča, saj je udeleženka do svojega bolezenskega stanja neuvidevna in bi zdravljenje prekinila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnica zato pri drugih oblikah zdravljenja ne bi bila sposobna sodelovati, čeprav v pritožbi izkazuje pripravljenost na ambulantno zdravljenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002015
- člen 22. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 159.
krivdna odgovornost - predpostavke krivdne odgovornosti - nedopustno ravnanje - vzročna zveza - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost imetnika stavbe - odškodninska odgovornost - lastnik objekta - vzrok za požar - električna napeljava - trditvena podlaga - protispisnost - pravica do izjave
V primeru, da lastnik stanovanjske stavbe utrpi škodo zaradi požara, katerega vzrok izhaja iz priključne električne omarice, nameščene v stanovanjski stavbi, odškodninske odgovornosti elektro podjetja ni mogoče presojati na podlagi 159. člena OZ.
ZIZ člen 20a. ZOR člen 132, 277. OZ člen 111, 111/5, 336, 336/1, 378. ZPP člen 128.
kupoprodajna pogodba - plačilo kupnine - neposredno izvršljiv notarski zapis - negativna procesna predpostavka - reparacija - preplačilo kupnine - pobot - nesklepčnost pobotnega ugovora - učinki razvezane pogodbe - plačilo obresti - zastaralni rok - kdaj začne zastaranje teči - zakonske zamudne obresti - extra petitum - posebni skupni del
Obstoj Dogovora v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa predstavlja negativno procesno predpostavko za odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim tožnika uveljavljata isto terjatev.
Pravni temelj za zahtevek tožnikov je razveza pogodbe. Z dnem razveze je terjatev na vrnitev kupnine skupaj s pripadajočimi obrestmi nastala in hkrati tudi zapadla. Pred tem ni mogla zapasti, saj zanjo še ni bilo pravnega temelja, posledično pa tudi ni mogel pričeti teči zastaralni rok.
Ko pritožba graja večjo konkretizacijo predpisov ali tehničnih pravil o varnostnih ukrepih, kot je navedena in opisana v opisu kaznivega dejanja in obrazložena v razlogih sodbe, prezre pomen podatka, ki ga sicer sama navaja, da konkretnejšega prepisa, ki bi urejal prav tako delo, kot se je odvijalo kritičnega dne, ni bilo in je to pojasnil že izvedenec za varstvo pri delu, ki ga je pritegnilo sodišče prve stopnje.