redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je odvisna od presoje, ali je v odpovedi pisno obrazložen dejanski razlog za odpoved in od presoje utemeljenosti ocene neuspešno opravljenega poskusnega dela. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved s tega vidika dovolj in ustrezno obrazložena in ne dopušča dvoma o tem, da je bila odpoved poslana zaradi ocene delodajalca, da je tožnikovo poskusno delo bilo neuspešno. Tožena stranka je v odpovedi obrazložila, da tožnik v času poskusnega dela ni dosegal pričakovanj glede vodenja in izvajanja procesa zunanje trgovine in nabave. S strani tožene stranke je bilo pričakovano večje prizadevanje tožnika pri pridobivanju novih kupcev in vodenja prodaje z obstoječimi kupci, pri čemer je izpostavila tudi, da niso bili pripravljeni marketinški plani za sporno leto, da se pogodbe s kupci za to leto niso sklenile, da se ni dokončno uredil arhiv kupoprodajnih pogodb, in da celoten oddelek, katerega vodja je bil tožnik, ni zaživel kot enoten tim, ker tožnik ni deloval dovolj povezovalno.
Pritožba pravilno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje dejstvo, da stanovanjske stroške krije toženka kot samostojna podjetnica, zaradi česar je davek, ki ga je ob koncu leta dolžna plačati manjši, upoštevati pri njenih dohodkih in ne pri višini ugotovljenih potreb mladoletnih otrok, vendar gre za manjšo razliko (13,00 EUR), ki bistveno na odločitev o višini določene preživnine ne vpliva.
Prvo sodišče ni prezrlo toženkine navedbe o tožnikovih visokih stroških najema stanovanja po razpadu skupnosti, saj bi si lahko za bivanje našel cenejše stanovanje, prav tako je tudi upoštevalo, da bi tožnik lahko našel kakšno občasno delo in s tem tudi nekaj zaslužil, zaradi česar mu je, kljub dejstvu, da slabo razume slovenski jezik in da je brezposeln, naložilo, da je dolžan nositi del stroškov življenja svojih otrok.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - prenehanje zakonske skupnosti - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - obstoj življenjske skupnosti - skupni dolg zakoncev
Zakonska zveza poleg čustvenih za zakonca ustvarja tudi premoženjskopravne posledice, ki se jim ni mogoče izogniti na način, da dejansko prenehanje življenjske skupnosti ni jasno zaznavno tudi v zunanjem svetu. Določene formalnosti, ki jih zakon predvideva ob sklepanju in razvezi zakonske zveze, so namreč namenjene tudi varstvu pravnega prometa, zato je vprašanje dejanskega prenehanja zakonske zveze v razmerju do tretjih oseb potrebno presojati z večjo mero zadržanosti in v skladu z načelom restriktivnosti.
Ker predkupna ponudba ni bila popolna, se tožeča stranka (mati sedanjih pravdnih strank) predkupni pravici ni mogla odpovedati. Če ponudba ni popolna, upravičenec ne more vedeti, čemu se odpoveduje oziroma kakšna je vsebina pravice, ki se ji odpoveduje.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - bilančna izguba - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - obstoj premoženja - trditveno breme glede nezmožnosti vnovčenja premoženja - nedovoljene pritožbene novote
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje nosilnim razlogom sodišča prve stopnje o tem, da tožena stranka ni izkazala, da plačila sodne takse za postopek s pritožbo ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku (621,00 EUR) brez ogrožanja svoje dejavnosti, saj ni pojasnila, zakaj za plačilo sodne takse ne more uspešno unovčiti svojih zalog ter (dela) opredmetenih in neopredmetenih sredstev, pri čemer je imela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev tudi prilive na transakcijskem računu, ki v času odločanja ni bil blokiran.
Ugotovitve, da toženka iz poslovnih razlogov v razumnem času ne more izplačati tožnikovega zahtevka, nikakor ni mogoče interpretirati v smeri tožnikove odpovedi zahtevku. To razlogovanje pritožbe je nejasno in nekonkretizirano, saj iz dogovora tožnikova odpoved zahtevku ne izhaja. Celo nasprotno, zadnji odstavek dogovora, s katerim se je toženka zavezala, da tožnikovi izvršbi ne bo oporekala, kaže na njeno jasno zavedanje, da je dolžna obveznost izpolniti.
OZ člen 131, 131/1, 150, 153, 153/3, 180, 180/1, 180/3.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti otroka - pravična denarna odškodnina za smrt ožjim družinskim članom - objektivna odškodninska odgovornost - prometna nesreča s smrtnim izidom - smrt otroka - otrok kot pešec - otrok ob cesti - soprispevek oškodovanca - prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti - nepričakovanost dejanja pešca - nepričakovano ravnanje otroka - višina denarne odškodnine
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da ni podlage za zaključek, da je oškodovanec prispeval k nastanku škode. Kadar škoda izvira od stvari, iz katerih izvira večja nevarnost za okolico, odgovarja imetnik ne glede na krivdo (drugi odstavek 131. člena in 150. člen OZ). Imetnik stvari je deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode (tretji odstavek 153. člena OZ). Sodna praksa kot prispevek vrednoti neskrbno ravnanje oškodovanca, ki je vsaj delno v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Ker ni pomembna krivda, lahko tudi ravnanje otroka, ki ni krivdno odgovoren, predstavlja prispevek k nastanku škode. Upošteva se (ne)običajnost ravnanja in vzročna zveza.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004516
OZ člen 179. ZBPP člen 46, 46/1, 46/3.
podlage odškodninske odgovornosti - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - intenzivnost strahu - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - pravdni stroški po uspehu - brezplačna pravna pomoč
Ker je tožničin odvetnik v postopku pred sodiščem prve stopnje zastopal tožnico na podlagi ZBPP, mora pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZBPP po uradni dolžnosti odločiti o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih mora toženka namesto tožnici povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora namreč pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upoštevati stroške iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
Sodna praksa tudi kupcu (ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ) priznava pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku napake ne odpravi sam. Kupec lahko zahteva povrnitev teh stroškov, čeprav napake še ni odpravil.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 318. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku člen 8, 9. OZ člen 435, 642.
vročanje tožbe - obvestilo o prispelem pismu - obvestilo o opravljeni vročitvi - delna zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - prekluzivni rok - sklepčnost tožbenega zahtevka - afirmativna litiskontestacija - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gospodarska prodajna pogodba - podjemna pogodba - nasprotje med dejstvi in dokazi
Obvestilo o prispelem pismu, ki se nahaja na spodnjem delu podaljška vročilnice in je bilo puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke je edino relevantno. Zgolj to obvestilo lahko služi seznanitvi naslovnika s posledicami opustitve dviga pošiljke v 15 dnevnem roku, ne pa (kot to trdi pritožnica) obvestilo na zadnji strani ovojnice, s katerim se naslovnik seznani šele po tem, ko mu je po neuspešnem poteku roka za dvig pošiljke na pošti, pismo puščeno v hišnem predalčniku.
Po sistemu afirmativne litiskontestacije, ki je uveljavljen po mnenju večjega dela teorije in sodne prakse, se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Iz domneve o priznanju dejstev logično sledi, da zamudne sodbe s pritožbo ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Za sklepčnost tega dela zahtevka je bilo torej v obravnavanem primeru dovolj, da je tožeča stranka zatrjevala, da je za toženo stranko rezervne dele in ostali potrošni material (kot specificiran po posameznem računu) dobavila, da je tožena stranka le-tega prevzela oziroma posamezno dobavo z dobavnico potrdila ter da ji tožena stranka po izstavljenih računih ni plačala. Na tej osnovi je po mnenju pritožbenega sodišča mogoč zaključek, da je bila sklenjena prodajna pogodba. Še posebej, ker tožeča stranka v tožbi tudi sama trdi, da je podlaga njenega zahtevka pogodbena.
Tožeča stranka je trdila, da je za toženo stranko opravila različne servisne storitve (in da opravljanje teh storitev izpolnjuje elemente podjemne pogodbe). In to je za zaključek, da je bila sklenjena podjemna pogodba, dovolj. Zatrjevanje cene se za tak sklep ne zahteva, saj določitev višine plačila ni bistvena (nujna) sestavina podjemne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00000153
SZ-1 člen 30. - tarifna številka 39, 39/1, 39/2.
upravnik - ključ delitve stroškov - trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti - stroški postopka - odvetniška tarifa - konferenca s stranko - stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino - delitev obratovalnih stroškov
Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb določa le merila za porazdelitev obratovalnih stroškov. Vsi ostali stroški pa se glede na izrecno zakonsko določbo delijo po solastniškem deležu (če ni s pogodbo o medsebojnih razmerjih dogovorjen drugačen ključ delitve).
Odvetniška tarifa konferenco s stranko in poročila stranki ne opredeljuje kot samostojnih storitev. Obe storitvi sta zajeti že v vrednosti vloge, zaradi katere je bila konferenca opravljena oziroma poročilo pripravljeno.
čast in dobro ime - protipravno dejanje - svoboda govora - dejansko stanje - dopusten poseg v čast in dobro ime - kodeks odvetniške etike
Sodišče prve stopnje je ob obširni predstavitvi pravne teorije in stališč sodne prakse glede dveh ustavnih pravic, tožničine pravice do časti in dobrega imena ter toženkine pravice do svobode govora, pravilno vrednostno tehtalo in presojalo, ali je toženka s svojim pisanjem, upoštevajoč vse okoliščine primera, protipravno posegla v pravico tožnice. Meja med dovoljenim in nedovoljenim je odvisna od tega, kakšna je tema spornega besedila, na čigavo ravnanje se pisanje nanaša in ali gre za izrekanje trditev o dejstvih ali za izražanje mnenj, kritik in vrednostnih sodb. Vsaka nespoštljivost oziroma nevljudnost, ki koga čustveno prizadane, pravno še ne pomeni posega v čast in dobro ime. Ostre in žaljive izjave same po sebi še ne dajejo podlage za poseg v pravico do svobode pisanja, če je bilo za to nekaj podlage v dejstvih.
sprememba tožbe - služnostna pravica - obseg in vsebina služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti
Po stališču pravne teorije načelo spremembe tožbe zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončno rešitev spora, saj bo moral v nasprotnem primeru tožnik vložiti novo tožbo, v novem postopku pa bo treba začeti vse od začetka. Po drugi strani pa je treba v interesu ekonomičnosti postopka preprečiti spreminjanje tožbe proti volji toženca takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze.
Širša služnost vsebuje tudi izvrševanje, ki je manj obremenjujoče za služečo nepremičnino, služnost vožnje s traktorjem s prikolico torej nedvomno vključuje tudi služnost vožnje z avtomobilom in hojo po poti, če gre za kmetijsko rabo.
Pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ je izpolnjen, če upnik izkaže za verjetno nevarnost aktivnega delovanja (torej konkretnih ravnanj) s strani dolžnika, ki bi lahko pripeljalo do tega, da bi bila uveljavitev terjatve bodisi onemogočena bodisi precej otežena. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnica navedla konkretna ravnanja tožene stranke, s katerimi ta zmanjšuje premoženje, ga skriva ali z njim kako drugače razpolaga. Z izjemo pavšalnih trditev tudi ni podala navedb o konkretnih preusmeritvah poslovanja oziroma, neupravičenem plačevanju s strani tožene stranke, z namenom, da bi tožena stranka zmanjševala svoje premoženje, zaradi česar naj bi bila uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnica zato v predlogu za izdajo začasne odredbe ni uspela verjetno izkazati pogoja za izdajo začasne odredbe, ki ga opredeljuje drugi odstavek 270. člena ZIZ.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - dobra vera pridobitelja lastninske pravice - dobra vera priposestvovalca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poizvedovalna dolžnost - poštenost pridobitelja - obseg stvarne služnosti
V konkretnem primeru gre za neposredno sosednji nepremičnini, kjer stranke živijo. Ugotovljeno je, da so bile vožnje tožnikov vsem prezentne, iz fotografij kraja je jasno razvidno, da gre za enotno tlakovano pot do tožnikove hiše mimo toženkine, ki je edini dovoz, tudi jašek se dobro vidi. Ob takem dejanskem stanju v naravi ni izpolnjena poizvedovalna dolžnost s tem, da sta toženka oz. njen mož preverila podatke v zemljiški knjigi. Ocena, da bi lahko vedela oz. da bi morala vedeti, da sta kupila s služnostjo obremenjeno nepremičnino, je zato pravilna.
spor o pristojnosti - korporacijskopravni zahtevek - premoženjskopravni zahtevek - stvarna in krajevna pristojnost sodišča
Spor med strankam postopka se ni nikoli vodil kot gospodarski spor, ker glede na vrsto tožbenega zahtevka za to ni bilo procesne podlage. Takšne procesne podlage ni niti sedaj glede na predmet tožbenega zahtevka, pri katerem gre za obligacijsko pravni zahtevek in ne korporacijsko pravni zahtevek, za presojo katerega se bi uporabljalo pravo gospodarskih družb.
Ker spora ni mogoče umestiti niti med druge spore, ki štejejo za gospodarske spore, gre lahko le za spor o premoženjskopravnem zahtevku, o katerem je glede na vrednost spornega predmeta (do 20.000,00 EUR) pristojno za sojenje okrajno sodišče. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZPP je, če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za sojenje pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. Po določbi prvega odstavka 47. člena ZPP je za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - predmet kupoprodajne pogodbe - posest in uporaba - nove parcele - družbena lastnina - pravica uporabe in lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Ni odločilno, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot imetnik pravice uporabe, ampak, glede na to, da se je prenos pravice uporabe lahko odvijal tudi izvenknjižno, kdo je bil ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (resnično) imetnik te pravice.
Čeprav je zemljišče po nakupu v prešlo v družbeno lastnino in je na njem pridobila pravico uporabe občina, je 7. člen ZPLP določal, da prejšnji lastnik zemljišča uporablja to zemljišče vse do dneva, dokler občinski upravi organ ne izda odločbe, s katero odloči, da mora zemljišče izročiti občini, ZSZ, ki je nadomestil ZPLP, pa je določil, da občina na zemljišču, ki je postalo družbena lastnina, pridobi le pravico upravljanja, ne pa pravice uporabe. Odločbe, s katero bi tožnikom naložilo, da ji zemljišče izročijo v smislu določb 7. člena ZPLP ali določbe 13. člena ZSZ, občina ni nikoli izdala. Tožniki so tako sporno zemljišče ves čas uporabljali oziroma na njem imeli pravico uporabe v smislu določb ZPLP in ZSZ.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - poškodba pri delu - verodostojna listina kot dokazno sredstvo - dvom v verodostojnost listine - prosta dokazna ocena - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - obveznosti zavarovalnice
Pri listini o prijavi nesreče pri delu je sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanja njenega sestavljavca (priča A.) ugotovilo, da nima (take) verodostojnosti, kot ji jo pripisuje tožena stranka. Prvič, ker A. ni bil prisoten ob sami nezgodi in zapis ni nastal na podlagi njegovega lastnega zaznavanja, in drugič, ker je izpovedal, da je pri zavarovancu tožene stranke prihajalo tudi do zahtev, da je bilo treba nesrečo opisati drugače, kot se je zgodila. Priča res ni izpovedala, da je tako zahtevo prejela tudi v tem konkretnem primeru, a je izpovedala, da se podrobnosti nezgode sploh ne spomni. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopenjskim, da kombinacija okoliščin v zvezi z nastankom interne prijave o nesreči pri delu vodi v zaključek, da ta listina ne odraža realnega stanja. Povsem nerealna je pritožbena zahteva tožene stranke, da bi moral biti tožnik pozoren na opis dogodka v tej listini, pri čemer za pritožnico ni sporno, da jo je prejel od tajnice, in to skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ob takem dogodku, ki je eksistencialnega pomena, se povprečen človek pač ne ukvarja z vsako podrobnostjo sočasno prejete listine, temveč zaupa, da slednja odraža tisto, kar se je res zgodilo.
stvarna služnost - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - dejanske okoliščine - priposestvovalna doba - celovita dokazna ocena
Lastninsko pravico na nepremičnini je mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. Opravičljiva zmota priposestvovalca, ki je pogoj za njegovo dobrovernost, ni nujno oprta na usklajeno zemljiškoknjižno stanje. Priposestvovalec o obstoju svoje pravice ni dobroveren samo takrat, kadar ta izhaja iz zemljiške knjige, ampak lahko dobro vero gradi tudi na drugih okoliščinah. Sodišče mora pri presoji dobrovernosti preveriti vse dejanske okoliščine, iz katerih v konkretnem primeru lahko sklepa, da je bil posestnik nepremičnine ob povprečni skrbnosti prepričan, da je stvar njegova.