TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani I.2., I.4., II.1. in II.2. točki izreka potrdi.

Pritožbi proti izpodbijani I.5. točki izreka pa se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v tem delu spremeni tako, da se v celoti glasi:

„ Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 63,63 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude s plačilom pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15. dnevnega roka dalje do plačila“.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Pogodbene stranke skupnega sporazuma so v svojem oblikovanju tarife v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo.

Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic.

ZPreZP v 1. členu ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline in se uporablja le v pogodbenih razmerjih med upniki in dolžniki. V konkretnem primeru pa je tožbeni zahtevek usmerjen ravno proti toženi stranki, ki pogodbe ni sklenila.