ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1. ZOdvT člen 14, 14/2, 19. ZOdvT tarifna številka 3100.
izpodbijanje odločbe o stroških postopka - umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - nagrada za postopek - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Umik tožbe zavezuje tožečo stranko k povrnitvi stroškov. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če je torej tožena stranka izpolnila svoj tožbeni zahtevek in je tožeča stranka zato umaknila tožbo, med izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe, pa niso nastali nikakršni stroški zaradi oprave posameznih pravnih dejanj, je do tedaj (do izpolnitve) nastale pravdne stroške dolžna kriti tožena stranka.
OZ člen 171, 179. ZDLov-1 člen 52, 52/1, 54, 54/5, 58, 58/1. ZON člen 92, 93.
objektivna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost države - škoda, ki jo povzročijo zaščitene vrste prostoživečih živali - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - pisna prijava škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - rjavi medved - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode
Tožnikov beg pred medvedom je instinktivni, hipni odziv na nevarno situacijo, v kateri se je nepričakovano znašel. Ker je bila ta reakcija izzvana, ni odločilno, ali se je poškodoval pri umikanju za drevo ali pri begu, niti ali je v dani situaciji ravnal optimalno. Tudi če situacije ni ocenil realno, posledic umika in bega ni mogoče pripisati tožniku. Vsak povprečno razumen človek bi se ob bližnjem, nepričakovanem srečanju medvedke z mladičem reševal z umikom in če se medved napoti proti njemu, tudi s tekom, begom.
ZUreP-1 člen 93, 95, 101, 101/4, 105, 105/2, 105/3, 106, 106/6. URS člen 22, 23, 158.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - kriteriji za določitev odškodnine - status zemljišča pred razlastitvijo - meje pravnomočnosti upravne odločbe - pravnomočnost izreka - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine - pravilo sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti - načelo enakosti pred zakonom
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče je bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil spremenjen njen status zaradi predvidene gradnje infrastrukture.
Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, obveznostih ali pravnih interesih (22. člen Ustave RS), a v primeru sosedov, ki so se z razlastitveno upravičenko dogovorili za odškodnino oz. sprejeli ponujeno odškodnino, do odločanja sodišča, pa tudi drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil ni prišlo. Načela enakosti pred zakonom pa ni mogoče razširjati na sporazumno določitev odškodnine, torej v pogodbena razmerja.
Upoštevajoč pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti, je razlastitvena upravičenka prišla v zamudo s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, zato sta nasprotni udeleženki od tedaj dalje upravičeni do zamudnih obresti.
prodajna pogodba - prevara - čezmerno prikrajšanje - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - oderuška pogodba - ničnost
Dejstvo, da je imel tožnik 23 let in da ni imel živih staršev, ne predstavlja zadostnih elementov za sklep, da je bil tako neizkušen, da se ne bi mogel zavedati, da podpisuje kupoprodajno pogodbo in da mu niti takrat, ko je izročal ključe stanovanja ni bilo jasno, da ga je prodal proti plačilu 40.000 EUR. Nobenega posebnega razumevanja ali pravnega znanja ali posebnih izkušenj ni potrebno, da to razumeš. To, da bi zgolj očitno nesorazmerje vodilo do ničnosti, bi se morale pokazati še kakšne dodatne drugačne okoliščine, zaradi katerih bi bil pravni posel nemoralen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000714
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 118, 118/4, 118/5.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoj za izdajo začasne odredbe - naloge upravnika - nov upravnik
Upravnik je tisti na katerega se etažni lastniki obrnejo v primeru kakršnihkoli težav, v konkretnem primeru izliva vode iz cevi in nedelovanje ogrevanja. Slednje zahteva nujno popravilo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do velike premoženjske škode (zamrznitev vode) in škode na zdravju ljudi. Upravnik je dolžan ukrepati (npr. sklicati nadzorni odbor, ...), vendar za vse posege oziroma popravila potrebuje zadostno soglasje etažnih lastnikov. V konkretnem primeru tega ne bi dobil, saj so etažni lastniki (ki imajo več kot 3/4 delež po solastniških deležih) trdili in s stopnjo verjetnostjo tudi dokazali, da tožena stranka ni več njihov upravnik, saj so ji odpovedali pogodbo in izbrali novega upravnika. Dejstvo nemožnosti sodelovanja med etažnimi lastniki in toženo stranko pa nenazadnje izhaja iz trditev tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ko je navedla, da etažni lastniki pri popravilu cevi z njo niso hoteli sodelovati. Tako stanje ni pravno varno oziroma ne zagotavlja nemotenega obratovanja stavbe v etažni lastnini, posledično pa obstaja grožnja za nastanek tako premoženjske škode, kot celo škode za zdravje in življenje ljudi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000805
ZZZDR člen 56, 59, 59/1, 59/2. SPZ člen 66, 66/2. ZPP člen 154, 154/2, 214. OZ člen 299, 299/2, 311, 312.
skupno premoženje - posebno premoženje - deleži zakoncev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - zahtevek za povrnitev vlaganj - brezplačna uporaba nepremičnine - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - prehod koristi - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - načelo enotnosti skupnega premoženja - pobotni ugovor - nesklepčen pobotni ugovor - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - pogoji za pobot - prenehanje terjatve zaradi pobota - nastop zamude - začetek teka zamudnih obresti - stroški postopka - uspeh v sporu
Presoja obsega in višine deležev zakoncev na skupnem premoženju.
V primeru vlaganj zakoncev v nepremičnino enega zakonca kot njegovo posebno premoženje ali v nepremičnino tretje osebe predstavlja skupno premoženje rezultat teh vlaganj, ki se odraža v povečani vrednosti te nepremičnine. Gre za terjatev skupnega premoženja do te nepremičnine oziroma do njenih lastnikov.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - poškodba pri delu - verodostojna listina kot dokazno sredstvo - dvom v verodostojnost listine - prosta dokazna ocena - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - obveznosti zavarovalnice
Pri listini o prijavi nesreče pri delu je sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanja njenega sestavljavca (priča A.) ugotovilo, da nima (take) verodostojnosti, kot ji jo pripisuje tožena stranka. Prvič, ker A. ni bil prisoten ob sami nezgodi in zapis ni nastal na podlagi njegovega lastnega zaznavanja, in drugič, ker je izpovedal, da je pri zavarovancu tožene stranke prihajalo tudi do zahtev, da je bilo treba nesrečo opisati drugače, kot se je zgodila. Priča res ni izpovedala, da je tako zahtevo prejela tudi v tem konkretnem primeru, a je izpovedala, da se podrobnosti nezgode sploh ne spomni. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopenjskim, da kombinacija okoliščin v zvezi z nastankom interne prijave o nesreči pri delu vodi v zaključek, da ta listina ne odraža realnega stanja. Povsem nerealna je pritožbena zahteva tožene stranke, da bi moral biti tožnik pozoren na opis dogodka v tej listini, pri čemer za pritožnico ni sporno, da jo je prejel od tajnice, in to skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ob takem dogodku, ki je eksistencialnega pomena, se povprečen človek pač ne ukvarja z vsako podrobnostjo sočasno prejete listine, temveč zaupa, da slednja odraža tisto, kar se je res zgodilo.
URS člen 22.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 237, 241, 339, 339/2, 339/2-18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - možnost obravnavanja - zavrnitev dokaznega predloga - prisilni privod
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih.
Dejstvo, da so bile priče pravilno vabljene in niso pristopile na obravnavo, ne more iti v škodo toženi stranki. Sodišče bi lahko ukrepalo v skladu z 241. členom ZPP v povezavi z 237. členom ZPP (odreditev prisilnega privoda priče). Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da priče, ki jih je predlagala tožena stranka in so zaposlene pri toženi stranki niso pristopile na narok, kaže na to, da tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga, svojih trditev ni uspela dokazati.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - manj verjetna pravica - smrtovnica - sestavitev in vsebina smrtovnice - neresničnost v podatkov v smrtovnici
Zapustničina hči A. A. je pred upravnim organom izjavila, da je B. B. tista oseba, s katero je pokojnica živela v zunajzakonski skupnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča ima zato smrtovnica, ki vsebuje podatek, da je bil B. B. zunajzakonski partner pokojnice, dokazno vrednost, ki je zgolj navedba pritožnice A. A. na zapuščinski obravnavi, da zunajzakonska skupnost med pokojnico in B. B. dejansko ni obstajala, ker nista živela skupaj, in da ni bilo skupnosti, ki bi se lahko enačila z zakonsko skupnostjo, v ničemer ne izpodbije. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru manj verjetna pravica pritožnice A. A.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004516
OZ člen 179. ZBPP člen 46, 46/1, 46/3.
podlage odškodninske odgovornosti - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - intenzivnost strahu - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - pravdni stroški po uspehu - brezplačna pravna pomoč
Ker je tožničin odvetnik v postopku pred sodiščem prve stopnje zastopal tožnico na podlagi ZBPP, mora pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZBPP po uradni dolžnosti odločiti o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih mora toženka namesto tožnici povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora namreč pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upoštevati stroške iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
V tožbi so bila navedena vsa pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo utemeljenost zahtevka in ta dejstva tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe, v okviru presoje sklepčnosti tožbe, obrazložilo tudi materialnopravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku, zato so bili za podajo izpodbijane zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00004546
SPZ člen 92, 92/2.. ZFPPIPP-UPB8 člen 267.. ZPP člen 306, 314.. ZZK-1 člen 5, 6, 7, 243, 243/1.
prodaja (nepremičnine) - ničnost kupoprodajne pogodbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - nedopusten nagib - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vrnitveni zahtevek - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - temeljna načela zemljiške knjige - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vpis plombe v zemljiški knjigi - zaznamba izbrisne tožbe - učinkovanje sodne odločbe med strankami - zmotna uporaba materialnega prava
V zvezi z razlago navedene določbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrebno pri presoji vprašanja pasivne legitimacije pri izbrisni tožbi, po prepričanju sodišča druge stopnje, predvsem izhajati iz temeljnih načel zemljiške knjige. Temeljno načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1), ki ureja trenutek učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, namreč določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Ker torej oblikovalni učinki vpisov nastopijo že z vložitvijo predloga (7. člen ZZK-1), je (lahko) izbrisni zahtevek utemeljen tudi v primeru, ko neveljavna vknjižba še ni realizirana.
Že na podlagi vpisane plombe začnejo učinkovati publicitetni učinki vpisa (6. člen ZZK-1) in s tem načelo zaupanja. Zato bi bil tožnik, ki uveljavlja materialnopravno neveljavno vknjižbo, brez pravnega varstva, če ne bi mogel že fazi, ko vknjižba lastninske pravice še ni bila realizirana, uveljaviti izbrisnega zahtevka in predlagati zaznambe izbrisne tožbe, ki varuje tožnika pred neugodnimi učinki načela zaupanja.
Pritožnica ni določno navedla odločitve, zoper katero se pritožuje, saj je zapisala dve različni opravilni številki, zato ima sklep prvega sodišča, s katerim je bila njena nepopolna pritožba zavržena, podlago v določbi tretjega odstavka 343. člena ZPP.
stvarna služnost - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - dejanske okoliščine - priposestvovalna doba - celovita dokazna ocena
Lastninsko pravico na nepremičnini je mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. Opravičljiva zmota priposestvovalca, ki je pogoj za njegovo dobrovernost, ni nujno oprta na usklajeno zemljiškoknjižno stanje. Priposestvovalec o obstoju svoje pravice ni dobroveren samo takrat, kadar ta izhaja iz zemljiške knjige, ampak lahko dobro vero gradi tudi na drugih okoliščinah. Sodišče mora pri presoji dobrovernosti preveriti vse dejanske okoliščine, iz katerih v konkretnem primeru lahko sklepa, da je bil posestnik nepremičnine ob povprečni skrbnosti prepričan, da je stvar njegova.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - odplačno razpolaganje - neodplačano razpolaganje - načelo enakovrednosti dajatev - zmanjšanje dolžnikovega premoženja - neplačevitost dolžnika - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča
Odločilno za obravnavni primer je (pravilno) naziranje sodišča prve stopnje, da je tarča izpodbijanja tisto dolžnikovo pravno dejanje, zaradi katerega se je poslabšala dolžnikova neplačevitost in je zaradi tega nastopila nesposobnost izpolnitve obveznosti. Na tožnici je breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti terjatev in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja. Tožnica bi morala izkazati, da je bila oškodovana prav zaradi dolžnikovega ravnanja, ki ga izpodbija (vzročno zvezo). Slednjega pa tožnica ni uspela izkazati.
Argumentirano je sodišče prve stopnje presodilo, da je pri spornih cesijskih pogodbah spoštovano načelo ekvivalentnosti izpolnitev. S cesijskima pogodbama se je zgolj spremenila oblika dolžnikovega premoženja. Namesto dveh, po temelju in višini spornih terjatev, ki sta bili in sta še vedno predmet sodnih postopkov (torej nelikvidnih) je dolžnica prejela takojšnja denarna sredstva. Ne upošteva se samo razlika v nominalnem znesku, kar posebej izpostavlja pritožnica, ampak tudi oblika terjatve, ki se je iz nelikvidne spremenila v likvidno.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - opravičen vzrok za zamudo - zakrivljena zamuda - krivda stranke - očitno neutemeljen predlog
Predlagatelj priznava lastno krivdo za zamudo naroka. Ne gre za razloge, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod pravni standard "opravičenih razlogov" iz prvega odstavka 116. člena ZPP. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo mogoče ugoditi.
poziv na predložitev dokazila o plačilu sodne takse - roka za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je tožnika v dopisu z dne 21. 2. 2017 pozvalo k predložitvi dokazila o plačilu sodne takse. Predmetni poziv pa ne pomeni, da je z njim tožnikoma podaljšan rok za plačilo sodne takse, marveč, da morata v roku treh dni sodišču predložiti dokazilo, da je bila sodna taksa plačana v postavljenem roku.
odpust obveznosti - preizkusno obdobje - skrajšanje preizkusnega obdobja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - postopek osebnega stečaja
Ker je sodišče v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti že določilo minimalno preizkusno obdobje iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, skrajšanje pod dve leti pa je v postopkih odpusta obveznosti, začetih po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, dopustno na predlog upravitelja, ki ni soglašal s skrajšanjem preizkusnega obdobja pod dve leti, se že zato odločitev sodišča prve stopnje izkaže za pravilno. Dejstvo, da dolžničina mama plačuje njen kredit, ne more biti razlog za znižanje preizkusnega obdobja, ki je že določeno v minimalni višini.
inšpekcijski ukrep - nespoštovanje inšpekcijskega ukrepa - stopnjevanje inšpekcijskih ukrepov - realni stek - navidezni realni stek - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem
Inšpektor je opravil dva inšpekcijska pregleda (3. 4. 2014 in 7. 1. 2015) in vsakič kontroliral ali se v podeljenem roku 15 dni krovna odločba inšpekcijskega organa spoštuje, torej je v obeh pregledih šlo za preverko spoštovanja iste odločbe, ki je bila podlaga obeh inšpekcijskih pregledov. Iz tega razloga je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je jasno zapisalo, da zgolj iz razloga, ker je inšpekcijski odločbi na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 16. 4. 2014 sledil sklep o grožnji glede izvršitve denarne kazni v upravnem postopku, slednje ne more biti podlaga za ponovno kaznovanje tako pravne, kot tudi odgovorne osebe v zvezi z nespoštovanjem iste primarne odločbe inšpekcijskega organa.
Le v primeru, če bi inšpektor znova izdal odločbo, s katero bi pravni osebi kot proizvajalcu delno dokončanih strojev odredil odpravo neskladnosti in v primeru nespoštovanja le-te na podlagi te nove upravne odločbe znova izdal odločbo o prekršku, bi tako bila podana podlaga za obravnavanje dveh prekrškov. V primeru, da stranka (zavezanec) ukrepov inšpektorja ne spoštuje, pa ima tako po ZIN, kot tudi po drugih področnih zakonih inšpektor možnost svoje ukrepe stopnjevati, med drugim v skrajnem primeru tudi s prepovedjo opravljanja dejavnosti oziroma uporabe delovnih sredstev, naprav in opreme, s katero se dejavnost opravlja. Tako ima po določbah drugega odstavka člena 15 ZTZPUS-1 pristojni inšpektor med drugim tudi pravico prepovedati ali omejiti dajanje neskladnih proizvodov na trg, njihovo dostopnost na trgu omejiti ali odrediti celo umik ali odpoklic neskladnih proizvodov s trga in izvesti dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se taka prepoved inšpektorja spoštuje.