TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v prvem odstavku v točki II izreka spremeni, tako da se zavrne tožbeni zahtevek, da "v kolikor bo na podlagi ničnih prodajnih pogodb, sklenjenih v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 127/2015 z dne 26.1.2015 in opr. št. 1239/2015 z dne 27. 7. 2015, prišlo do vknjižbe lastninske pravice na prvo in drugo toženo stranko v zemljiški knjigi, se vzpostavi prejšnje zemljiško knjižno stanje, tako da se ponovno vpiše kot lastnik stečajni dolžnik, in sicer"

ter v

točki III izreka spremeni, tako da se zavrne tožbeni zahtevek, da sta "toženi stranki dolžni tožeči stranki izročiti nepremičnine v neposredno in izključno posest, prosto vseh oseb in stvari".

II. V ostalem se pritožba zavrne in v točki I in IV izreka in v nespremenjenem delu točke II izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki in stranki intervenient sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

V zvezi z razlago navedene določbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrebno pri presoji vprašanja pasivne legitimacije pri izbrisni tožbi, po prepričanju sodišča druge stopnje, predvsem izhajati iz temeljnih načel zemljiške knjige. Temeljno načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1), ki ureja trenutek učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, namreč določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Ker torej oblikovalni učinki vpisov nastopijo že z vložitvijo predloga (7. člen ZZK-1), je (lahko) izbrisni zahtevek utemeljen tudi v primeru, ko neveljavna vknjižba še ni realizirana.

Že na podlagi vpisane plombe začnejo učinkovati publicitetni učinki vpisa (6. člen ZZK-1) in s tem načelo zaupanja. Zato bi bil tožnik, ki uveljavlja materialnopravno neveljavno vknjižbo, brez pravnega varstva, če ne bi mogel že fazi, ko vknjižba lastninske pravice še ni bila realizirana, uveljaviti izbrisnega zahtevka in predlagati zaznambe izbrisne tožbe, ki varuje tožnika pred neugodnimi učinki načela zaupanja.