V primerih kot je ta, kjer je tožnica najemnik sobe in skupnih prostorov (trije oz. štirje ljudje imajo v souporabi skupno približno 50 kvadratnih metrov), je možno tudi ob definiciji stanovanja v funkcionalnem smislu, kakor ga določa drugi odstavek 4. člena ZS-1 oziroma drugi odstavek 6. člena ZS-1 v povezavi z 28. členom ZUPJS šteti, da gre za prostore, katerih najemniki so upravičeni do subvencionirane najemnine ob pogoju, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje subvencije najemnine.
ZPP člen 1, 18, 18/2, 154, 154/1, 165, 165/1. ZDavP-2 člen 70.
sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - vračilo preveč plačanega davka - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Po določilu 1. člena ZPP redno sodišče odloča v sporih o osebnih in družinskih razmerjih ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilno-pravnih razmerjih fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Pravila ZPP se uporabljajo tudi v primerih, kadar je ena od pravdnih strank država ali občina, vendar le, če proti nasproti drugi stranki ne nastopa kot oblastveni organ. V postopku odmere davka pa davčni upravičenec proti davčnemu zavezancu nastopa kot oblastni organ. Kadar je tako, tako pa je tudi v predmetni zadevi, pristojnost rednega sodišča ni podana.
KZ-1 člen 87, 87/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 132/3, 132/3-1, 132/6, 408, 408/2, 408/2-1.
izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - prisilna izterjava denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - denarna kazen - vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - osebni stečaj
Stečajni postopek je začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka.
Šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenko bo sodišče, v kolikor slednja ne bo prostovoljno poravnala preostanka neplačane denarne kazni, le-to poskusilo prisilno izterjati v izvršilnem postopku
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazno breme
Tožena stranka je dokazala, da je tožnica v spornem letu z nakazovanjem sredstev tožene stranke brez njene vednosti na račun, ki ga je imela tožnica kot s. p., naklepoma in huje kršila prepoved škodljivega ravnanja, kot jo določata 37. člena ZDR-1 in 13. člen pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00001037
ZZK-1 člen 234, 234/1, 234/1-1.
tožba na nedopustnost izvršbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo - lastninska pravica v pričakovanju
Bistvena je presoja sodišča prve stopnje, da izvršbe v fazi, ko je bila nepremičnina že prodana, domaknjena in izročena kupcu, ki je na njej pridobil lastninsko pravico na originaren način, ni mogoče več vrniti nazaj v fazo pred prodajo nepremičnine. Kot se je v odločbi III Ips 123/2008 z dne 24. 3. 2009 izreklo že VS RS, je ugovor tretjega pravno sredstvo, ki tretjemu omogoča, da prepreči izvršbo na določen predmet. Po že opravljeni izvršbi pa tretji v okviru izvršilnega (in v posledici tega tudi pravdnega postopka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe), takšnega pravnega varstva ne more več doseči (nima več pravnega sredstva, s katerim bi zaščitil svojo pravico, ki bi preprečevala izvršbo).
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1, 305, 305/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - policist - goljufiv namen
Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu pojasnilo, da kaznivo dejanje goljufije izrecno predvideva položaj, ko storilec oškodovanca zavestno pusti v zmoti glede določenega dejstva, kar pomeni, da je bil v zmoti še pred škodljivim poslom, ki je pomemben z vidika oškodovanca, da privoli v zanj škodljivi pravni posel. O goljufivem namenu kot znaku kaznivega dejanja je mogoče govoriti v primeru, ko bi storilec že ob sklenitvi pravnega posla (izposoja denarja) imel namen, da izposojenega denarja ne bo vrnil. Ta znak kaznivega dejanja mora sodišče presojati z vidika vseh okoliščin tega primera. V novem sojenju sodišče prve stopnje ni v celoti upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča RS, zaradi česar je utemeljena pritožbena navedba o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
Odločba o ponovni odmeri pokojnine po odločbi Ustavnega sodišča RS učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00006749
SPZ člen 180, 185, 185/2. OZ člen 366, 366/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 56, 56/3, 78, 78/1.
V konkretnem primeru je (navadna) škoda tožeči stranki nastala s tem, da njena zavarovana kreditna terjatev zaradi omenjenega protipravnega ravnanja tožene stranke ni bila poplačana (oziroma ni bila v celoti poplačana), pri čemer bi tožena stranka morala računati na možnost (glede na povprečno predvidljivo raven), da družba R.Č. d.o.o. tožeči stranki kredita iz naslova prejetih nepovratnih javnih sredstev ne bo poravnala. Gre za tipične rizike, za katere se domneva, da so bili toženi stranki znani oziroma bi vsaj morali biti znani. Zastavni dolžnik namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more sam odločati, ali bo s prejetimi sredstvi poplačal svojega upnika ali ne, saj bi se s tem popolnoma zaobšlo kogentno pravilo iz 180. člena SPZ. Če je terjatev zastavljena, lahko dolžnik terjatve veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, sicer zavarovanje za upnika ne bi imelo nobenega smisla, ker bi premoženjska vrednost zavarovanja prešla v roke dolžniku zavarovane terjatve.
zavrženje tožbe - samostojni podjetnik - smrt stranke - poprava tožbe - vstop dedičev v pravdo
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi zmotne odločitve, da tožba zaradi smrti toženca ni popolna oziroma, da ni sposobna za obravnavanje. Zato je tožnika pozvalo k popravi tožbe. Vendar je pri tem spregledalo določilo 132. člena ZD, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. V tem trenutku na dediče preidejo vse pravice in obveznosti njihovega prednika do višine vrednosti zapuščine oziroma dednega deleža. Dediči kot univerzalni nasledniki po samem zakonu vstopijo v postopek. Če je zapustnika zastopal pooblaščenec, je preko njega zagotovljeno, da so dediči v pravdi ustrezno zastopani. Če pa zapustnik ni imel pooblaščenca, je to razlog za prekinitev postopka, dokler ga dediči ne prevzamejo oziroma, jih sodišče ne povabi, da to storijo (1. točka 205. člena in prvi odstavek 208. člena ZPP).
Glede na trditveno podlago predlagateljev in nasprotnih udeležencev gre v predmetni zadevi za spor o meji, ker predlagatelja zatrjujeta drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci in ker je neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da obsega sporni mejni prostor le 9,6 m2, da obsega sporni prostor trikotnik s površino 5,6 m2 in trikotnik s površino 4 m2. Med predlagateljema in nasprotnimi udeleženci je torej sporno, ali pas zemljišča v obsegu določenih trikotnikov spada k zemljiški parceli predlagateljev ali k zemljiški parceli nasprotnih udeležencev in izvira iz nejasnosti o poteku meje.
Posamezen solastnik sicer ima sam pravico zahtevati ureditev meje, mora pa navesti v predlogu tudi druge solastnike in to na pasivni strani, če ne želijo sodelovati v postopku.
Iz podatkov v spisu pa izhaja, da je z vlogo z dne 19. 8. 2015 vstopil v ta nepravdni postopek na aktivni strani kot drugi predlagatelj še drugi solastnik te nepremičnine, s tem pa je bila odpravljena nepopolnost predloga za določitev meje in ni bilo več razloga za zavrženje predloga. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena.
Tožnik se v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in enako v pritožbi, sklicuje na nepravilno vročitev odločbe toženca z dne 24. 8. 2016. Takšne razloge bi lahko vsebovala pritožba zoper sklep opr. št. VIII Ps 1558/2016 z dne 28. 11. 2016 o zavrženju tožbe in ne predlog za vrnitev v prejšnje stanje oziroma, da bi nepravilna vročitev predstavljala razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Trditve tožnika, da je dejansko dokončno odločbo toženca z dne 24. 8. 2016 prejel 29. 8. 2016 oziroma, da mu je žena, ki ni bila pooblaščena za vročanje pisanj, sporočila napačni datum prejema odločbe, ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker ne gre za stanje iz prvega odstavka 116. člena ZPP in za opravičljiv razlog za prepozno vloženo tožbo.
razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe - starostna pokojnina - izredno pravno sredstvo - nova odmera - neprava obnova postopka - datum pravnomočnosti sodne odločbe
Tožena stranka ob odmeri starostne pokojnine ni razpolaga z vsemi potrebnimi podatki. Pri tem za odločitev ni bistveno, da je tožnika in delodajalca že v letu 2000 pozivala, da predloži podatke o morebitnem nadurnem delu. Tedaj se namreč še ni pričel postopek za priznanje pravice do starostne pokojnine. Le ta je bil namreč uveden v letu 2007. Tožnik je šele naknadno (v letu 2011) pridobil podatke od delodajalca v zvezi z opravljanjem dela preko polnega delovnega časa. Te podatke pa je dolžna tožena stranka presoditi ter šele nato po izvedenem dokaznem postopku odločiti, ali na novo sporočeni podatki vplivajo na pokojninsko osnovo. Če vplivajo, to pomeni, da je bila dokončna odločba tožene stranke obremenjena z očitno napako, ki jo je mogoče sanirati za vnaprej, in sicer na podlagi 183. člena ZPIZ-2.
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 137, 137/1, 139. ZEN člen 19.
ureditev meje - vrednost spornega mejnega prostora - kriteriji za ureditev meje - močnejša pravica - katastrska meja - javno dobro - meja z javnim dobrim - zadnja mirna posest - stroški postopka - upravni postopek
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti je treba upoštevati stanje v katastru.
V zvezi z listino bi bilo dopustno le ugotavljanje njene pristnosti, to je ugotavljanje, ali je tista oseba, ki je na listini označena kot podpisnik, listino tudi resnično podpisala.Pritožba zato s konstruktom, da je listina lahko v smislu 181. člena ZPP nepristna tudi, kadar je njena vsebina neresnična, ne more uspeti.
Že glede na to, da je tožeča stranka v izreku zathevka prepisala naloge, ki jih določajo predpisi za upravljalca s komunalnimi odpadki, kaže na to, da njen tožbeni zahtevek ni bil določno postavljen v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP. Predpisi so namreč splošni akti, kar pomeni, da so naloge opredeljene na splošen način, ne pa prilagojene konkretnim okoliščinam, ko ob zapadlosti terjatve tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da nekaj izpolni, naredi, uredi ali plača.
ZDR-1 člen 34, 35, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZVZD-1 člen 37.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Tožnik je bil spornega dne, ko je bil pri njem opravljen preizkus alkoholiziranosti, na delovnem mestu vinjen, ker je imel v izdihanem zraku 0,40 mg/l alkohola. S tem je kršil določbe 34., 35. in 37. ZDR-1, saj ni upošteval zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ni spoštoval in izvajal predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu, dela ni opravljal tako pazljivo, da bi zavaroval svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, vzdržal pa se tudi ni ravnanja, ki glede na naravo dela, ki ga je opravljal pri toženi stranki (odrsko scenski delavec), materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovale toženi stranki. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000729
OZ člen 131. ZOR člen 154.
predpostavke odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - nastanek in višina škode - višina premoženjske škode - nastanek premoženjske škode - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard pretežne verjetnosti - dokazna ocena - dokazno breme - dokazno breme glede škode - dokazno breme tožnika - dokazovanje vsebine sefa - rop sefov
Tožnica bi morala dokazati, da ji je v škodnem dogodku - ropu sefov - nastala škoda (zaradi odtujitve gotovine iz sefa) in njeno višino. Tožnica ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala, koliko gotovine je bilo s prvim dnem (11. 1. 2005) hranjeno v sefu in koliko gotovine je bilo v sefu na dan ropa, to je v noči iz 30. 10. na 1. 11. 2005.
Ker v obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, je sodišče prve stopnje vložnika s sklepom pozvalo, da jo v 15-dnevnem roku ustrezno dopolni. Hkrati je vložnika, ki ni imel pooblaščenca, tudi poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Vložnik vloge v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil, zato je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00002607
OZ člen 131, 131/1, 160.. ZDR-1 člen 179.. ZDR člen 184, 184/1.. ZVZD člen 5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Tožnica v tem sporu odškodninsko odgovornost prvo tožene stranke uveljavlja zaradi kršitve predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu. Ali je bil podest, katerega poškodba je botrovala nastanku škodnega dogodka, ustrezen z vidika varnosti in zdravja delavcev pri delu, bi v svojem mnenju lahko pojasnil le izvedenec s tega področja. Ker sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, je onemogočilo tožnici, da dokazuje svoje navedbe o dejstvih in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zmotno je pritožničino stališče, da izpodbijana odločitev predstavlja odločbo o razlastitvi. Položitev določenega zneska je le predpostavka za obravnavanje predlagateljičine zahteve za razlastitev kot nujne. O obstoju predpostavk za razlastitev bo odločal upravni organ, pristojen za odločanje o razlastitvi.