CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00085232
ZPND člen 19, 19/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - nasilna ravnanja - trajanje ukrepa - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - obrazložitev odločitve - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z zavrnitvijo predloga za podaljšanje ukrepov, temelječi na posplošeni ugotovitvi o nasprotnem od tega, kar trdi predlagateljica, ne da bi bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale tako sklepanje, je bila pritožnici kršena pravica do vsebinsko polne obrazložitve.
nasilje - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - dokazi in dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo namen zaščite žrtev nasilja po ZPND. Ta ni kaznovanje posameznika za njegova pretekla ravnanja, temveč prenehanje in preprečitev nasilja. Predpostavka za izrek ukrepov tako ni samo ugotovitev, da je predlagatelj žrtev nasilnega ravnanja, temveč s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost ponovitve nasilja. Sodišče prve stopnje je opirajoč se na četrti odstavek 22.b člena ZPND tudi pravilno upoštevalo, da je za izrek ukrepov ključno dogajanje v času šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Predhodni dogodki sicer lahko vplivajo na ovrednotenje tega dogajanja in oceno ogroženosti žrtve, ne morejo pa postati samostojna podlaga, na katero bi sodišče oprlo izrek ukrepov po ZPND.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00085117
ZPND člen 3, 3/1, 3/2, 19, 22a, 22a/8. ZPP člen 8, 286, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZNPPol člen 60.
ukrepi po zpnd - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - postopek po ZPND - stopnja konflikta - nasilje - izkazovanje ogroženosti - policijski ukrepi - dokazi in dokazovanje - dokazni standard - nižji standard materialne resnice - prosta dokazna ocena - odločanje o stroških po prostem preudarku
Kljub izkazani konfliktnosti odnosov med sedaj bivšima partnerjema, tudi z medsebojnim obračunavanjem na neprimeren način, predlagateljica ni izkazala zatrjevanega nasilja, ki bi ji povzročal občutke ogroženosti in strahu ter podrejenosti, prav tako ne verjetnosti bodočega nasilja, zato ravnanja nasprotnega udeleženca ne utemeljujejo izreka ukrepov po ZPND. Namen izrečenih ukrepov po ZPND je namreč usmerjen v bodočnost, torej v preprečevanje bodočih nasilnih ravnanj in varstvo žrtev in ne v kaznovanje nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, za katera ni izkazane verjetnosti, da bi se v prihodnosti zopet ponovila.
Ukrepi zoper nasprotnega udeleženca, izrečeni po 60. členu ZNPPol, ne predstavljajo podlage za izrek ukrepov po ZPND in sodišče nanje ni vezano.
Za dokazni postopek, ki se vodi po ZPND, velja nižji standard materialne resnice, temu pa se prilagaja nabor dokazov. Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov.
preživnina za mladoletnega otroka - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - preživninska zmožnost staršev - premoženjsko stanje preživljalca - preživninske potrebe otroka - povečane potrebe otroka - naknadno spremenjene okoliščine - porazdelitev preživninskega bremena
Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Potrditi je treba nasprotnemu udeležencu, da morajo biti spremembe potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca bistvene.
ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - starševska skrb - načelo najmilejšega ukrepa - korist mladoletnega otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - čas trajanja ukrepa - Center za socialno delo (CSD)
Ni razloga, da bi zakonodajalec časovno omejeval trajanje posameznih ukrepov, izrečenih z začasno odredbo za čas trajanja sodnega postopka (in s tem sodne kontrole in jamstev) pred odločitvijo o glavni stvari (izjema je izrecna omejitev trajanja stikov pod nadzorom, ki so najprej lahko določeni samo z začasno odredbo, nadalje pa je tudi v tem okviru njihovo trajanje omejeno na največ devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ)), in še manj trajanje pomoči CSD, ki jo starši prostovoljno sprejemajo in ki ne predstavlja ne posegov v dejansko vez med njimi in otroki (npr. vprašanje odvzema in namestitve otroka) ne v njeno pravno voljno komponento (npr. vprašanje izvrševanja upravičenj starševske skrbi, nadomestitev starševske vloge z vlogo skrbnika), ko pa gre za sodni izrek ukrepa, s katerim se postopek konča, je odločilno, da se tudi skozi njegovo časovno omejenost zagotovi izvrševanje ustavnih pravic do sodnega varstva, varstva družinskega življenja in varstva otrok. Ta terja od vseh udeležencev in sodišča, da tudi po koncu sodnega postopka, v katerem je bil ukrep izrečen, aktivno in ažurno spremljajo skrb za otroka in ukrepajo zaradi varstva njegovih koristi s ponovnim izrekom istovrstnega ali drugega ukrepa trajnejšega značaja, njihova pasivnost pa ima lahko za posledico le gotovost vzpostavitve "naravnega stanja družin".
oddaja v vzgojni zavod - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - strokovni center
V skladu z ZOOMTVI se otrok in mladostnik namesti v strokovni center, ki na določenem območju usklajuje sodelovanje strokovnih centrov. Sodišče z odločbo o namestitvi odloči o izreku vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod ter določi strokovni center, ki na določenem območju usklajuje sodelovanje strokovnih centrov (drugi odstavek 8. člena ZOOMTVI).
Gre za strokovno vprašanje namestitve otroka znotraj strokovnega centra.
Prvostopno sodišče je kljub temu, da je pri ugotovljenem izhodiščnem preživninskem bremenu (70:30) pravilno upoštevalo (med drugim) materin pretežni prispevek k varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, ki ga ni moč označiti v denarju, in ki se kvalitativno bistveno razlikuje od skrbi za otroka med izvajanjem stikov, vendarle premajhen poudarek namenilo očetovim stroškom za oskrbo obeh otrok med izvajanjem stikov, na kar se je sicer sklicevalo (povprečno pet dni v mesecu), vendar brez primernega odraza na višino očetove preživninske obveznosti oz. na porazdelitev preživninskega bremena med starša. Ob materialnopravni presoji, ki vsebuje ustreznejše upoštevanje očetovih stroškov zaradi časa z otrokoma predvidenih stikov v mesecu (cca. 1/6), preživnina, ki jo je dolžan plačevati pritožnik za vsakega od mladoletnih otrok, znaša za mld. A. A. 250,00 EUR vsakomesečno in za mld. B. B. 210,00 EUR vsakomesečno, kar za očeta predstavlja v končni posledici cca 58% deleža ocenjenih potreb vsakega od mladoletnih otrok.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev primerne preživnine - sprememba otrokovega osebnega imena
Glede na povedano, sodišče druge stopnje ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi sledilo nekoliko obširnejšim stikom mld. A. A. z mamo (strnjeno 1 dan več), sodišče prve stopnje pa za svojo drugačno odločitev tudi ni navedlo nobenega argumentiranega razloga.
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - prenehanje ukrepa - nasilje v družini - psihično nasilje - stiki otrok s starši - odklanjanje stikov s strani otroka - odločanje o stikih z otrokom - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - stiki v korist otroka - sprememba izvajanja stikov
Pravno sredstvo zoper odločbo, v kateri so določeni stiki med otrokom in očetom, na način, ki otroku ni v korist, je vložitev predloga v nepravdnem postopku za spremembo določenih stikov. Varstvo z izrekom ukrepa po ZPND pa je namenjeno temu, da se med drugim onemogoči psihično nasilje, ki ga nad žrtvijo nasilja izvaja družinski član.
razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - način izvrševanja stikov - odvzem pravice do stikov - postopno povečevanje obsega stikov - največja korist otroka
Oče se mora zavedati, da predodelitev otroka ni sredstvo za obračunavanje med staršema pa tudi procesa odtujevanja otroka, čeprav je zanj nedvomno škodljiv, ni mogoče enostavno odpraviti s predodelitvijo drugemu staršu. V prvi vrsti je pomembna korist otroka. Upoštevati je potrebno njegovo stanje, občutke, mnenje, počutje in stisko. Odločitev o predodelitvi mora biti rezultat tehtne presoje, da so razmere pri staršu, ki otežuje stike, dolgoročno v škodo otroka tako, da to utemeljuje njegovo premestitev iz dosedanjega okolja v drugo.
DZ člen 161, 183, 183/1, 189, 190. ZNP-1 člen 101. URS člen 14, 22.
določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - določitev višine preživnine - začasna preživnina - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - preživninska obveznost staršev - pridobitne zmožnosti staršev - delazmožnost - sposobnost za delo - prizadevanje za ponovno zaposlitev - dodatna dela - zdravstveno stanje - starost - poglavitni vir preživljanja - dohodek od neprijavljenega postranskega poklica (delo na črno) - stroški preživljanja - življenjski standard - otrok s posebnimi potrebami - motnja v duševnem razvoju - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - načelo enakosti pred zakonom - primerljivost - potrebni stroški - primerjava - nižji dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - verjetno izkazana dejstva - nujnost izdaje začasne odredbe - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka
Pri starših, ki so mlajši in v takem zdravstvenem stanju, da so še sposobni za delo, mora biti preživnina taka, da spodbuja k iskanju lastnih virov preživljanja.
Dolžnost nasprotnega udeleženca je najti in izkoristiti vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje mladoletnega otroka.
določitev stikov - stiki otroka s starimi starši - načelo otrokove koristi - zastopanje otroka - razmerja med starši in otroki - zakoniti zastopnik otroka - omejitev zastopanja - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka
V postopkih, v katerih se odloča o pravnem položaju otroka, njegove pravice in koristi praviloma zastopajo njegovi starši kot njegovi zakoniti zastopniki. Če starši za otroka ne skrbijo, ga sodišče postavi pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika, ki postane otrokov zakoniti zastopnik (257. člen DZ). Če obstaja utemeljen dvom, da starši oziroma skrbnik zaradi lastnih interesov svoje naloge ne bo opravil v korist otroka oziroma če so si njihove koristi v navzkrižju, sodišče otroku postavi kolizijskega skrbnika (269. člen DZ, peti odstavek 45. člena ZNP-1). S tem se omeji pravica staršev oziroma skrbnika, da zastopa otroka. Nalogo zastopanja otroka dobi kolizijski skrbnik, ki samostojno in nepristransko ugotavlja in zastopa otrokovo korist.
ZGD-1 člen 394, 425, 427, 428, 428/1, 429, 429/1, 425/1, 471, 471/1, 480, 480/1, 522. DZ člen 67, 68, 69, 69/1. SPZ člen 72, 72/2. ZSReg člen 39, 39-2.
poslovni delež zakonca v gospodarski družbi - skupno premoženje zakoncev - prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - pravni interes za pritožbo - sklep o vpisu v sodni register
Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. Na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, zakonca pa imata na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo.
ZGD-1 člen 390, 390-1, 480, 481, 482, 509, 522. ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - izostanek vpisa poslovnega deleža v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prenehanje družbe po skrajšanem postopku, če sta družbenika zakonca
Če družbi ni znano, da je poslovni delež skupno premoženje, pravila korporacijskega prava prevladajo nad pravili o skupnem premoženju. Drugače pa je, če družba ve, da je poslovni delež skupno premoženje (in ji je znano tudi, da sta družbenika glede skupnega premoženja v sporu). V tem primeru bi bilo sklicevanje na legitimacijski učinek vpisa v sodni register v nasprotju s splošnim načelom dobre vere in poštenja in zato pravno nevzdržno. Tožena stranka, oziroma njen poslovodja, ki je vedel, da je poslovni delež skupno premoženje,bi torej moral sklicati skupščino skladno z določbo 509. člena ZGD-1 in o njej na ustrezen način obvestiti tudi tožnico.
Družbenika bi morala uskladiti svoje akte in svojo organiziranost z dejanskim stanjem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica pri uresničevanju svojih korporacijskih upravičenj onemogočena. Če je tako, se tožena stranka ne more sklicevati na svoje akte, saj neuskladitev z dejanskim stanjem izhaja iz njene sfere.
DZ člen 83,83/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-4.
zamudna sodba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - skupno premoženje - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - neustrezen tožbeni zahtevek
Zahtevek tožnice temelji na prvem odstavku 83. člena DZ, ki določa, da upnik na podlagi pravnomočne sodbe lahko zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež. Ker odločitev z določitvijo solastniških deležev smiselno narekuje že namen 83. člena DZ, upniku ni treba še dodatno navajati posebnih okoliščin, ki utemeljujejo izvedbo delitve skupnega premoženja znotraj pravdnega postopka.
DZ člen 2, 2/2, 5, 161, 162. ZDZdr člen 39. ZNP-1 člen 21, 21/1. KOP člen 3.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi trajnejšega značaja - namestitev otroka v zavod - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - bolnišnično zdravljenje - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za odreditev ukrepov - zaščita pravic otroka po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - zaščita otrok - posebno varstvo države - udeleženec v nepravdnem postopku - obstoj pravnega interesa - zdravstvena ustanova - postopek po ZDZdr
Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni odredilo zadržanja in zdravljenja A. A. na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, zato tudi ni bilo dolžno ugotavljati pogojev za takšno zadržanje in uporabiti postopkovnih določb ZDZdr. Izpodbijana odločitev temelji na določbah DZ o ukrepih za varstvo koristi otroka, natančneje začasnih odredbah. Bistvo sprejete odločitve je v obveznosti A. A., da se z namenom odvrnitve hude ogroženosti svojega zdravja in življenja udeleži bolnišničnega zdravljenja odvisnosti od alkohola in prepovedanih drog. Dolžnosti ostalih udeležencev so podporne, namenjene so izpolnitvi A. A. obveznosti. Med njimi je tudi obveznost pritožnice, da A. A. sprejme na zdravljenje ter aktivira vse razpoložljive strokovne vire, da jo na njem zadrži, jo zanj motivira in jo v procesu zdravljenja podpira.
razmerja med starši in otroki - skupno starševstvo - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - odločanje o stikih z otrokom - varstvo koristi otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - otrokova želja
Otrok ima v skladu s konvencijskimi pravicami in domačimi pravnimi podlagami pravico izraziti mnenje, to je, biti slišan. Ta pravica je bila A. omogočena. Ker pa je dolžnost sodišča, da odloči v otrokovo največjo korist, njegovi želji ni moglo slediti.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - nov predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba izvajanja stikov - stik otroka s staršem - stiki med šolskimi počitnicami - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - posebej utemeljeni razlogi - dokazni standard verjetnosti
Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje, ureja stike med otroki in starši. Sodišče pri odločanju o začasni odredbi ne išče optimalnega načina stikov z nerezidenčnim staršem, saj je to predmet končne odločbe, začasne odredbe pa niso sredstvo - kot je bilo že prej poudarjeno - za sprotno urejanje (začasno že urejenih) razmerij.
ZPP člen 108, 242, 242/2, 242/3, 245, 245/3, 249, 359, 366. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1, 49, 49/2, 49/3. OZ člen 642, 642/2.
nagrada in stroški za izvedensko delo - strokovna institucija kot izvedenec - izguba pravice do povračila - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - splošna načela - podjemna pogodba
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na dikcijo drugega odstavka 242. člena v zvezi z 249. členom ZPP sankcija izgube pravice do nagrade pride v poštev zgolj, če je bila strokovna institucija na to posebej opozorjena.
Kajti določbe Pravilnika veljajo le za v Sloveniji imenovane sodne izvedence (1. člen Pravilnika), ne pa za strokovne institucije, ki jim je zaupana izdelava izvedenskega mnenja. Pravica strokovne institucije do plačila za opravljeno delo in povrnitev stroškov se presoja po splošnih načelih obligacijskega prava in se nagrada odmeri v višini, dogovorjeni med sodiščem (kot naročnikom) in strokovno institucijo ali se določi po vnaprej znanem ceniku ali v višini, ki se običajno plačuje za tako delo, pri čemer se glede plačila uporabijo določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o podjemni pogodbi.