• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 50
  • >
  • >>
  • 81.
    VSLJ Sklep IV Cp 962/2026
    11.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00094487
    DZ člen 7, 7/4, 142, 153, 156, 157, 163, 163/1, 164. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 15, 239.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - korist mladoletnega otroka - začasna odredba - omejitev stikov - stiki pod nadzorom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - Center za socialno delo (CSD) - alkoholizem - prostovoljno zdravljenje

    Za prisiljenje nasprotnega udeleženca v zdravljenje v DZ ni podlage.

  • 82.
    VSLJ Sklep IV Cp 665/2026
    10.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00093883
    KOP člen 18. URS člen 54. DZ člen 151, 151/3.
    zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov med staršem in otrokom - način izvrševanja stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev preživnine - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preživninske potrebe otroka

    Izvrševanje skupnega varstva in vzgoje v rezidenčni obliki za razliko od varstva in vzgoje zgolj enega starša predvsem briše občutek staršev, da so otroka izgubili s tem, da je bil zaupan drugemu staršu, krepi občutek starševske skrbi in s tem povezane odgovornosti za otroka pri obeh starših in spodbuja oba starša k ukvarjanju z otrokom.

  • 83.
    VSLJ Sodba I Cp 1270/2024
    10.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00094301
    DZ člen 74, 74/1, 109. ZN člen 47. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
    skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek zakonca - trajanje življenjske skupnosti - darilo v času trajanja izvenzakonske zveze - darilo sorodnikov - darilo, dano enemu od zakoncev - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - prihranjeni stroški - prispevanje zakoncev h skupnemu preživljanju - skrb zakonca za gospodinjstvo in otroke - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev - izselitev iz stanovanjske hiše - izselitev solastnika zaradi nevzdržnih razmer - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - nemožnost uporabe nepremičnine - onemogočanje uporabe solastniku - skupni prihranki zakoncev - obseg skupnega premoženja zakoncev - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - lastništvo premičnine - popravni sklep

    Toženec je več prispeval v skupno premoženje v obliki večjih tekočih prihodkov od dela in z vložkom svojih predhodnih prihrankov v opremo za stanovanje, medtem ko je toženka več prispevala v obliki vložka svojega posebnega premoženja v skupno premoženje (s kupnino od prodanega stanovanja in še prej z omogočanjem brezplačnega bivanja v družini v stanovanju); pri skrbi za otroke in družino (gospodinjstvo) ter pomoči širše družine pa med pravdnima strankama ni prihajalo do upoštevnih razlik. Da bi se osnovno zakonsko izhodišče glede enakosti deležev na skupnem premoženju lahko prevesilo v prid enemu ali drugemu zakoncu, bi moralo biti ugotovljeno večje nesorazmerje med njunim prispevanjem v času trajanja življenjske skupnosti.

    Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek za plačilo uporabnine pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Pravilno je ugotovilo, da toženec tožnice ni fizično odstranil iz skupne hiše ali ji fizično preprečil njene uporabe, temveč se je tožnica odselila sama. Odnos med pravdnima strankama je bil v zadnjega pol leta sicer res napet in konflikten, vendar pa tožnica ni izkazala, da bi se bila zaradi tega prisiljena izseliti. Prav tako tožnica ni dokazala, da bi ji toženec po njenem odhodu s svojimi ravnanji onemogočil ali bistveno otežil uporabo skupne hiše.

  • 84.
    VSLJ Sklep IV Cp 797/2026
    10.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093977
    DZ člen 138, 138/3. ZNP-1 člen 108.
    predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preživninska zmožnost staršev - postavitev sodnega izvedenca

    Skupno varstvo in vzgoja ne pomeni, da otrok preživlja matematično odmerjeno polovico časa pri enem in polovico pri drugem staršu. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo ustni dopolnitvi mnenja CSD, saj se zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo šteje za izpovedbo osebe, ki ima o dejstvih v zvezi z varstvom koristi otrok posebno strokovno znanje (108. člen ZNP-1).

  • 85.
    VSLJ Sodba IV Cp 886/2025
    10.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094225
    ZSVI člen 5, 5/1, 6, 27. ZPP člen 154, 358, 358-5, 413. ZZZDR člen 123, 123/2. ZNP-1 člen 55, 55/2, 101, 216, 216/1, 216/2.
    določitev preživnine - preživninska obveznost staršev duševno in telesno prizadetih oseb - denarna pomoč - nadomestilo za invalidnost - dodatek za pomoč in postrežbo

    Če se je toženka v imenu A. A. odrekla uveljavljanju njegovih pravic do denarnih prejemkov iz naslova invalidnosti, bremena te svoje odločitve ne more prevaliti (tudi še) na drugega preživninskega zavezanca - tožnika, temveč je pravično, da ga nosi sama. Pravilno je torej, da se pri ugotovitvi višine tožnikove preživninske obveznosti za A. A. tudi za obdobje po 1. 1. 2019 (enako kot za obdobje pred tem, ko je veljal ZDVDTP) upošteva denarna prejemka iz naslova invalidnosti (nadomestilo za invalidnost ter dodatek za pomoč in postrežbo), četudi ju A. A. (tudi v tem obdobju) dejansko ni prejemal.

  • 86.
    VSMB Sklep I Cp 1051/2025
    9.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00094653
    SPZ člen 70, 70/6. ZNP-1 člen 42, 162. ZPP člen 212, 340, 360, 360/1.
    zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - nesubstancirane navedbe - zakonita zastavna pravica - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravnomočna odločitev - za odločanje relevantne okoliščine - upravičen interes - dokazna ocena sodišča prve stopnje - obseg skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja

    Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je ugovor predlagatelja, da mu nasprotna udeleženka ne bo sposobna izplačati vrednosti njegovega večjega deleža, neutemeljen. Pri tem se je pravilno sklicevalo na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 47/2023, iz katerega jasno izhaja, da pri odločanju o dodelitvi stvari, v obravnavanem primeru osebnega avtomobila, ni mogoče od nasprotne udeleženke, ki je predlagala, da osebni avtomobil pripade njej, zahtevati, da že ob predlogu izkaže, da razpolaga s sredstvi za poplačilo.

  • 87.
    VSLJ Sklep III Cp 1028/2026
    5.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00094045
    ZPND člen 3, 5, 19, 22a, 22a/8, 22d. ZPP člen 8.
    dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določeni osebi - zaščita žrtve - metodološki napotek

    V primeru izreka ukrepov za preprečevanje nasilja v družini brez polne uresničitve načela kontradiktornosti je nasprotnemu udeležencu pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku. V njem sodišče ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepov brez izjave povzročitelja nasilja, temveč - ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil - odloča, ali je izrek ukrepov utemeljen.

  • 88.
    VSLJ Sklep IV Cp 961/2026
    5.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00093614
    DZ člen 156, 157, 171, 171/3, 171/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15
    ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - izvajanje starševske skrbi - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ocena ogroženosti - konfliktnost med starši - uživanje alkohola - načelo najmilejšega ukrepa - največja korist otroka - zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena

    Z izpodbijanim sklepom izbran ukrep omejitve starševske skrbi obema staršema z uvedbo nadzora CSD je za varstvo koristi otrok najmanj invaziven ukrep za starše, a hkrati še vedno zadostuje za odpravo ogroženosti otrok. Sodišče je kot ključni razlog za izrek tega ukrepa izpostavilo okoliščino, da starša kljub razvezi aktivno gojita konflikten, sovražen in za otroke povsem nekonstruktiven ter škodljiv medsebojni odnos.

  • 89.
    VSLJ Sodba I Cp 1013/2025
    3.6.2026
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093801
    OZ člen 546, 547, 547/1, 550, 550/1, 551, 551/1. ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 337, 337/1.
    darilna pogodba - prekluzija - nedopustne pritožbene novote - izročilna pogodba - preužitkarska pogodba - aleatornost - odplačna pogodba - skupno premoženje

    Odplačnost je okoliščina, ki povzroči, da premoženje, pridobljeno na podlagi izročilne pogodbe, predstavlja skupno premoženje. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da pravdni stranki toženčevim staršem do njune smrti nista nudila nobene pomoči (ker je tudi nista potrebovala), tudi morebiten obstoj izvenzakonske skupnosti med njima ne bi mogel spremeniti odločitve. Priložnostno delo na kmetiji, ki ga je omenjala tožnica, predstavlja namreč kvečjemu simbolično izvrševanje ali pa še to ne. V nobenem primeru ne gre za situacijo, ko bi lahko povezali pridobitev premoženja na podlagi izročilne pogodbe z delom pravdnih strank.

  • 90.
    VSLJ Sklep IV Cp 901/2026
    3.6.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00093982
    DZ člen 135, 138, 139, 142, 142/1, 151. ZPP člen 110, 125a, 318, 318/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. URS člen 54.
    razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - največja korist otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - obseg in način izvajanja stikov - telefonski stiki z otrokom - stiki prek video klica - določitev stikov med počitnicami - sprememba ureditve stikov - vročitev mnenja CSD - stiki otroka s starimi starši - (ne)sklepčnost predloga - določitev višine preživnine - začasna sodna poravnava - izrek sklepa - izvršilni naslov - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - sprememba priimka mladoletne osebe - državljanstvo otrok - dvojno državljanstvo - uporaba zakona v primeru dvojnega državljanstva - državljani tretjih držav - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - zakonski in sodni roki - nepodaljšljiv rok

    Sodišče je tudi na podlagi neposrednega zaznavanja ugotovilo, da se starša nista sposobna sporazumevati niti glede preživljanja prostega časa otroka, vrtčevskih obveznosti in njegovega zdravstvenega stanja. Konflikt jima ne omogoča razumnega in spoštljivega pogovarjanja in dogovarjanja o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja, zato nista sposobna vsakodnevnega prilagajanja, pogosto vnaprej nepredvidljivim situacijam. Po prepričanju sodišča prve stopnje bi odločitev o skupnem varstvu in vzgoji ustvarjala več novih spornih vprašanj in konfliktov med staršema, ki bi se začeli pojavljati tudi glede dnevnega življenja. Sodišče prve stopnje je torej preizkusilo, ali so v predmetni zadevi podani pogoji za skupno varstvo in vzgojo, a je na podlagi gornjih ugotovitev zaključilo, da niso.

    V zadevi VSL IV Cp 1452/2024, iz katere je povzet gornji sklop in na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, je šlo za vprašanje, ali pomeni pridobitev finskega državljanstva korist za otroka. Za tak primer pritožbeno sodišče nima nobenega pomisleka, da dodatno državljanstvo prinaša dodatno korist: Finska je država EU, poleg tega je splošno znano, da gre za eno najbolj razvitih in varnih držav na svetu. Nasprotno pa je za Mehiko splošno znano, da je to država v razvoju, da velja za eno manj varnih držav, poleg tega pa ni del EU, kar pomeni, da ni del njenega enotnega pravnega reda. Vse to po presoji pritožbenega sodišča postavlja pod vprašanje trditev, da ni nobene dileme, da za posameznika državljanstvo pomeni bonus.

  • 91.
    VSMB Sklep I Cp 1028/2025
    2.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00094657
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    obseg in deleži na skupnem premoženju - kriterij obrazloženosti sodbe - navidezna obrazložitev - posebno in skupno premoženje - neobrazložen prosti preudarek

    Čeprav določitev deležev ni zgolj gola računska operacija, bi morala obrazložitev ponuditi vsaj miselni tok, ki je z uporabo pravnih pravil in življenjsko-logičnega sklepanja sodišče prve stopnje vodil do konkretnih vrednosti deležev.

  • 92.
    VSMB Sklep IV Cp 522/2026
    2.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00096186
    ZNP-1 člen 103. DZ člen 161.
    izdaja začasne odredbe - ogroženost otroka - preživnina - potrebe otroka - denarna kazen

    Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v postopku začasne odredbe zagotavlja le kritje nujnih eksistenčnih potreb in še to le v primeru, če bi bilo njihovo zadovoljevanje brez izdaje začasne odredbe ogroženo. Začasna odredba tako ni namenjena kritju stroškov preživljanja, ki se bodo ugotavljali v rednem postopku.

    Izpodbijani sklep nadalje nima razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti določilo obveznost plačevanja preživnine od vložitve predloga dalje, to je od 24. 9. 2025.

    Prav tako je odločitev sodišča v delu, ko je določilo denarno kazen za primer kršitve obveznosti iz začasne odredbe, nezakonita, saj ZNP-1, izrek denarne kazni predvideva zgolj v primeru kršitve odločitve sodišča o otrokovih stikih (103. člen ZNP-1).

  • 93.
    VSMB Sklep IV Cp 514/2026
    2.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSMB00096190
    DZ člen 157, 157/2, 161.
    začasna odredba o stikih - telefonski stiki z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - mnenje Centra za socialno delo (CSD)

    Z začasnimi odredbami se v družinskopravnih zadevah začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo koristi otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.

    Sodišče prve stopnje je tako svojo odločitev pravilno uprlo na mnenje CSD, ki je ugotovil ogroženost vseh otrok, torej tudi 15-letnega A. A. , ki je pod vplivom očeta in preko njega poskuša navezati stike oz. ugotoviti lokacijo, kamor se je predlagateljica s preostalimi ml. otroki zatekla, zaradi družinskega nasilja nad njimi.

  • 94.
    VSMB Sklep IV Cp 467/2026
    2.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00096585
    ZPP člen 337. ZNP-1 člen 34. DZ člen 183, 183/1, 189, 190, 190/1.
    časovne meje pravnomočnosti - objektivno nova dejstva - nova dejstva ali dokazi - naknadno spremenjene okoliščine - določitev preživnine - preživnina mladoletnih otrok - preživninska zmožnost staršev

    Pritožbeno sodišče ni upoštevalo pritožbenih navedb, ki se nanašajo na obdobje po končani glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na okoliščine, ki so nastale po izdaji izpodbijanega sklepa so neupoštevne, ker niso zajete s časovnimi mejami pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Gre namreč za t.i. objektivno nova dejstva, torej dejstva, ki v času odločanja sodišča prve stopnje še niso obstajala. V skladu s sodno prakso in pravno teorijo je namreč mogoče v pritožbi v skladu s 337. členom ZPP oz. 34. členom ZNP-1 uveljavljati le tista "nova" dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave (ne pa dejstev, nastalih kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe.

    Sodna praksa tolmači določbo 189. člena DZ v smislu, da morata starša praviloma prispevati k preživljanju svojih otrok v istem deležu od svojih prejemkov, pri čemer se med prejemki staršev ne upoštevajo niti otroški dodatki niti regres za prevoz na delo in prehrano na delu. Pri oceni preživninske sposobnosti se skladno s sodno prakso ne upošteva le plača, ampak vsi redni in izredni dohodki, splošno premoženjsko stanje in tudi možnosti za pridobivanje dohodkov (pridobitni potencial).

  • 95.
    VSMB Sklep II Cp 271/2026
    2.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSMB00095319
    ZZZDR člen 84.
    darilna pogodba - darilna pogodba med zakoncema - nagib za darilno pogodbo

    Novejša sodna praksa je vračilo darila med bivšima zakoncema omejila na primere, kjer je odločilen nagib za darilo (in s tem tudi kavza darilne pogodbe) zakonska zveza z obdarjencem (zakonski zvezi lastna vera v dosmrtno skupno življenje). Gre za posebno kavzo, ki je čustvenega in ne racionalnega izvora. Ustaljeno je stališče, da ob razvezi ni dopustno zahtevati vrnitve darila, če je bil nagib kakšen drug od navedenega (npr. ekonomski).

  • 96.
    VSLJ Sklep III Cp 991/2026
    1.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093769
    ZPND člen 3, 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
    ukrepi po ZPND - zavrnitev predloga - nižji dokazni standard - nasilje v družini - poseg v osebnostne pravice posameznika - načelo sorazmernosti

    Ravnanja, ki jih predlagateljica očita nasprotnemu udeležencu ne dosegajo pravnega standarda fizičnega in psihičnega nasilja. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.

  • 97.
    VSMB Sklep III Cp 530/2026
    1.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00094706
    ZPND člen 1, 19, 19/3, 21, 21/4, 21/6, 22, 22/1. OZ člen 134.
    ukrep prepovedi približevanja - podaljšanje ukrepa

    Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka v razmerju oče in hči.

    Zahteva predlagateljice po dodelitvi dodatnega roka po mnenju sodišča druge stopnje predstavlja zgolj poskus zavlačevanja postopka in s tem čim daljšega ohranjanja stanja, kot je bil vzpostavljen s sklepom V N 81/2025 z dne 24. 3. 2025.

    Prav tako po oceni sodišča druge stopnje ni bilo pogojev za odstranitev nasprotnega udeleženca z naroka. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da se udeleženka po preteku več kot enega leta in potem, ko je z nasprotnim udeležencem pred delovnim sodiščem sklenila sodno poravnavo, ne more bati tako intenzivno, da bi bila potrebna izključitev nasprotnega udeleženca iz zaslišanja.

    Zgolj dejstvo, da je nasprotnemu udeležencu bil izrečen ukrep prepovedi približevanja po ZPND v trajanju enega leta še ne pomeni avtomatično, da sodišče mora na podlagi istih dejstev odločiti o podaljšanju tega ukrepa.

  • 98.
    VSLJ Sklep IV Cp 2017/2025
    1.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00093944
    DZ člen 189, 197, 197/1.
    preživnina za mladoletnega otroka - določitev višine preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - sprememba premoženjskega stanja - preživninske potrebe upravičenca - znižanje preživnine

    Najti je treba ustrezno ravnovesje med potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev (189. člen DZ). Že sprememba enega od navedenih pravno relevantnih dejavnikov lahko poruši omenjeno ravnovesje. Vendar pa vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca morajo biti bistvene.

  • 99.
    VSLJ Sklep IV Cp 631/2026
    26.5.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093524
    DZ člen 141, 141/8, 197, 197/1. ZPP člen 392, 393.
    stiki mladoletnega otroka s starši - sprememba ureditve stikov - varstvo koristi otroka - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - tožba na razveljavitev sodne poravnave - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo

    Nova odločba o stikih se lahko izda, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, pri čemer mora biti v primeru, ko so stiki urejeni s pravnomočno sodno odločbo (kar vključuje tudi sodno poravnavo), ta sprememba okoliščin še posebej bistvena in pravno pomembna. Pravnomočno določena preživnina se lahko spremeni le, če so se od trenutka določitve preživnine bistveno spremenile potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

  • 100.
    VSLJ Sklep IV Cp 425/2026
    26.5.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094074
    DZ člen 157, 161. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
    razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - postavitev začasnega skrbnika - izbira izvajalca zdravstvene oskrbe - pristojnost centra za socialno delo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - standard obrazloženosti odločbe

    Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da se začasna odredba izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen in pravilno ugotovilo, da hčer udeležencev postopka ni ogrožena zaradi tega, ker bi deklico obravnavali klinična psihologinja C. C. in razvojna pediatrinja D. D. Obravnava pri obeh strokovnjakinjah je bila namreč na podlagi sodne odločbe pred več kot enim letom pri njima prekinjena. Pritožnik nekritično prezre, da je isto sodišče v zadevi pod opravilno številko III N 704/2022 z dne 10. 4. 2025 tako pritožniku kot dekličini materi omejilo starševsko skrb nad mladoletno E. E. glede odločanja o izbiri osebnega zdravnika - pediatra in glede odločitve o izbiri kliničnega psihologa, ki ga bo obiskovala deklica in dekle v tem obsegu začasno postavilo pod skrbništvo Centra za socialno delo. Pritožnik s predlagano začasno odredbo za deklico ne bi mogel doseči večjega varstva kot ga že ima na podlagi začasne odredbe, ki jo je izdalo isto sodišče pod opravilno številko III N 704/2022 dne 10. 4. 2025. Zato njegove pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi niso podani razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

  • <<
  • <
  • 5
  • od 50
  • >
  • >>