ZTLR člen 28, 28/3, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/2, 269, 276.
priposestvovanje – priposestvovanje dela nepremičnine – priposestvovanje solastniškega deleža – priposestvovanje solastnine – dobra vera – dobroverna posest – priposestvovalna doba – dobra vera pravnega prednika – odsotnost nepremičnine v pravnem naslovu – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da se je tožnikova priposestvovalna doba, ki je začela teči novembra 1983 iztekla do novembra 1993. S tem je prvo sodišče SPZ-ju nedopustno pripisalo retroaktivno veljavo, ki je ni predvidel. Tožnikova priposestvovalna doba se je iztekla z dnem uveljavitve SPZ, torej s 1. 1. 2003.
V tožnikovo priposestvovalno dobo se v konkretnem primeru ni vštevala priposestvovalna doba njegovega pravnega prednika, zato je presoja dobre vere tožnikovega pravnega prednika materialno pravno povsem nerelevantna in nepomembna. S priposestvovanjem se namreč pridobi lastninska pravica neodvisno od pravice prednika zaradi določeno dobo trajajoče, posebej kvalificirane posesti.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera - družbena lastnina – obvestilo o pravdi – intervencijski učinek
Tožnik obvestila o pravdi s posebno vlogo sicer ni podal, obvestilo pa vsebuje njegova tretja pripravljalna vloga, vendar pa je iz uradnega zaznamka razvidno, da je sodišče navedeno pripravljalno vlogo prejelo le v dveh izvodih. Ker tožnik ni predložil izvoda pripravljalne vloge tudi za stranskega intervenienta na njegovi strani, zoper katerega bi si lahko zagotovil civilnopravni učinek, sodišče naslovnika o sporu ni moglo obvestiti.
Kljub domnevi dobrovernosti in pravilu, da je dokazno breme nedobrovernosti na stranki, ki temu ugovarja, mora priposestvovalčeva dobrovernost izhajati iz neke konkretne podlage, ki brez dvoma ostaja v zavesti priposestvovalca. Neveljaven pravni naslov sicer ne izključuje dobrovernosti, vendar le pod pogojem, da je bil priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice. Dobroverni lastniški posestnik je le tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je stvar njegova.
Toženka v zvezi z očitkom, da naj bi bila odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti previsoka, zgolj pavšalno navaja, da naj bi bila ta previsoka ter neskladna s sodno prakso in dejanskim stanjem. Katero sodno prakso ima pritožnica v mislih, ni jasno, zaradi česar je posledično neprepričljiv tudi sam očitek.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065322
ZD člen 216. SPZ člen 234, 234/1, 234/2.
osebna služnost – nastanek služnosti – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – dedni dogovor – vpisi v zemljiško knjigo
Ker je ustanovitev osebne služnostne pravice stvar dedičev, dediča pa njenega vpisa v zemljiško knjigo nista dogovorila, 216. čl. ZD sodišča ne obvezuje, da na podlagi sklepa o dedovanju odredi vpis te pravice v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076618
ZPP člen 25, 25/1, 481, 481/1, 482, 483. OZ člen 965, 965/1, 965/2.
spor o pristojnosti – odškodninski zahtevek – zavarovanje splošne civilne odgovornosti – nezgoda pri delu – direktna tožba
Tožnik ne uveljavlja odškodninskega zahtevka iz njegove gospodarske dejavnosti, pač pa iz zavarovanja splošne civilne odgovornosti. Drugače povedano: tudi, če bi tožnik delo opravljal kot delavec gospodarske družbe, bi imel kot fizična oseba in oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja.
nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo - pričakovana pravica – zastavna pravica – zaznamek zastavne pravice na pogodbi - zapisnik o rubežu – objava zapisnika o rubežu – publicitetni učinek – dobrovernost – skupno premoženje
Za nastanek zastavne pravice kot stvarne pravice, ki učinkuje zoper vsakogar, je bistven publicitetni učinek. Zaznamek o zastavni pravici na originalu kupoprodajne pogodbe pa takšnega učinka nima.
Ker zapisnik o rubežu ni bil objavljen tudi v Uradnem listu RS, ni pogojev, da bi zapisnik o rubežu imel učinek zastavne pravice.
Ker sta tožnica in stranski intervenient pridobila na stanovanju lastninsko pravico (v pričakovanju), ki izvršbo preprečuje, tožena stranka pa na stanovanju ni pridobila zastavne pravice, je zahtevek na nedopustnost izvršbe utemeljen.
seznam dolžnikovega premoženja – pravočasnost predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja – ustavitev izvršbe - konec izvršilnega postopka
Predlog za odreditev predložitve seznama dolžnikovega premoženja je pravočasen, če je vložen v teku pritožbenega roka zoper sklep, s katerim je sodišče ustavilo izvršbo na zadnje oziroma edino sredstvo izvršbe.
Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da v posestni pravdi dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila tožena stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
Tožnik (na katerem je bilo dokazno breme) ni izkazal, da je v prometni nezgodi utrpel zatrjevane telesne poškodbe. Predmet te pravde pa ni ugotavljanje, kdaj naj bi sicer utrpel te poškodbe.
Okoliščina, da gre za splošno znano dejstvo, ne pomeni, da ga ni treba zatrjevati.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073078
SPZ člen 26, 26/1, 40, 60. OZ člen 50, 50/1, 50/2, 528.
pridobitev lastninske pravice – komisijska pogodba – prodajna komisija – izpolnitveno ravnanje – simulacija – navidezna pogodba – razpolagalna sposobnost
Komisionarjeva ravnanja v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico nastanka neposrednega pravnega razmerja med komitentom in kupcem. Posel, ki je predmet komisonarjevega izpolnitvenega ravnanja, je uspešno opravljen šele, ko je izpolnjena pogodba, ki jo je sklenil komisionar, kar pri prodajni komisiji pomeni, ko kupec komitentu plača kupnino.
Pogodba o komisijski prodaji je navidezna pogodba, ki sta jo pogodbeni stranki dogovorili zato, da sta prikrili pogodbo o prodaji oziroma o zamenjavi vozil z doplačilom.
zavrženje pritožbe – priznana terjatev v postopku prisilne poravnave - pravni interes za pritožbo
Iz vpogleda v prijavo terjatev tožeče stranke in na spletnih straneh AJPES objavljenega seznama prijavljenih terjatev upnikov je razvidno, da je bila terjatev tožeče stranke, ki je predmet tega postopka, prijavljena v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko in bila predmet preizkusa. Iz objavljenega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, katere sestavni del je tudi seznam navadnih terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 21. 11. 2012, izhaja, da je bila (v tem gospodarskem sporu uveljavljena) terjatev tožeče stranke (v celoti) priznana. Terjatev ni bila prerekana in torej ni sporna. Pritožba toženi stranki tako konkretne in neposredne pravne varnosti ne bi mogla prinesti in ne bi mogla izboljšati njenega pravnega položaja.
delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev – civilna delitev – upravičen interes
Če več solastnikov izkazuje upravičen interes na istem delu nepremičnine, ki se deli, ga sodišče dodeli tistemu solastniku, ki izkazuje upravičen interes samo na tem delu, na ostalih pa ne.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme –neprerekana dejstva – prepozno navajanje dejstev in dokazov – afirmativna litiskontestacija
Po odgovoru na tožbo podane tožničine trditve glede posojanja denarja za avto vzet na leasing predstavljajo nov sklop (pravočasno podanih) trditev, na katerega je toženec mogel in bi obenem tudi moral odgovoriti (ga prerekati), če se je želel izogniti posledicam predvidenim v drugem odstavku 214. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077815
ZOR člen 85, 85/1, 85/3. OZ člen 70. SZ člen 27. SZ-1 člen 68. ZPP člen 458, 458/1.
pasivna legitimacija upravnika – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – seznanjenost nasprotne stranke o zastopanju – spor majhne vrednosti
Toženka je pri sklenitvi Pogodbe nastopala kot zastopnik, v imenu in za račun etažnih lastnikov, kar je tožnik vedel oziroma bi bil po okoliščinah, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, lahko sklepal. Zato Pogodba toženke ne zavezuje, pač pa zavezuje tožnika in etažne lastnike, ki so materialnopravni dolžniki vtoževane terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073127
ZPP člen 254, 254/2, 285. OZ člen 131, 965, 965/1.
direktna tožba – prometna nesreča – vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem – postavitev novega izvedenca – soočenje izvedencev – materialno procesno vodstvo – ugotovljeno dejansko stanje
Zavrnjeni izvedeniški mnenji sta temeljili na predpostavkah, ki v dokaznem postopku niso bile izkazane. Dokazovanje z drugim izvedencem je bilo zato pravilno.
Pravilo 254. člena ZPP se praviloma nanaša na enkratno ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci oziroma na eno določitev drugih izvedencev. Če so mnenja izvedencev različna, jih sodišče prosto presoja. Sprejme tisto mnenje, ki ga v skladu s prosto presojo dokazov oceni kot prepričljivejše.
Ali so bili dokazni predlogi izvedeni pravilno in popolno oziroma ali je bilo na tej podlagi pravilno in celovito ugotovljeno dejansko stanje, ni stvar materialno procesnega vodstva, ki bi ga moralo opraviti sodišče s pozivanjem strank za dopolnitev pomanjkljivih navedb in dokazov. Gre za vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076099
ZPP člen 184, 184/2, 185.
izkop večje količine gramoza - vrednost gramoza – ustrezna trditvena podlaga – informativen dokaz – poizvedovalen dokaz – sprememba tožbe – povečanje tožbenega zahtevka
Povečanje tožbenega zahtevka predstavlja spremembo tožbe. Za spremembo je potrebna privolitev tožene stranke, vendar pa sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka spremembi upira. Očitno je sodišče, zaradi smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama, spremembo dovolilo.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dokaz vedeti ali morala vedeti, da stranka v času izvršitve izpodbijanih dejanj insolventna - pravni standard skrbnosti
Pritožbeno sodišče sprejema zaključke sodišča prve stopnje, da javno objavljeni podatki, pri čemer gre za vse vrste objav, od medijev do bonitetnih ocen, še ne morejo šteti kot podatki, s katerimi bi morala tožena stranka biti seznanjena in jih šteti kot verodostojne, ter še več, da bi zaradi teh objav morala prenehati poslovati s tožečo stranko in ne sprejemati plačil na način, ki je bil med strankama običajen ves čas poslovanja in ki ga je ves čas spremljalo plačevanje z zamudo ter da ji ni mogoče očitati opustitve najetja strokovne pomoči pri ocenjevanju poslovnih rezultatov tožeče stranke, če se v poslovnem razmerju sicer ni nič spremenilo.
Pravilna je presoja, da je tožena stranka ravnala s skrbnostjo, ki se pričakuje od samostojnega podjetnika, ki posluje brez zaposlenih, saj je to skrbnost potrebno presojati ožje in pri tem izhajati iz običajnega načina poslovanja med strankama in če je to vseskozi temeljilo na zamujanju pri plačilih in na poravnavanju obveznosti tudi z asignacijami ter cesijami ter ob vedenju, da poslovni rezultati poslovnega partnerja vseskozi oscilirajo, potem res ni mogoče od samostojnega podjetnika, kot je bila tožena stranka, terjati, da bi natančno bral in analiziral bilance tožeče stranke, preverjal njene bonitete in se plačilom odpovedal zaradi člankov, objavljenih v različnih medijih in v primeru takšne opustitve šteti, da je vedel ali bi moral vedeti za insolventnost tožeče stranke.
male avtorske pravice – obvezno kolektivno upravljanje malih pravic – plačilo nadomestila – odpoved materialni avtorski pravici – male pravice tujih avtorjev – dokazno breme
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073123
ZPP člen 115, 115/3, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 270. OZ člen 1020.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – zdravniško opravičilo – prošnja za preložitev naroka – oprava naroka v nenavzočnosti – začasna odredba – verjetnost terjatve- nevarnost za uveljavitev terjatve
Sodišče prve stopnje je s tem, ko prošnje za določitev novega datuma ni obravnavalo kot predloga za preložitev naroka, tožencema odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (podajanje navedb na prvem naroku), na kar sta toženca tudi pravočasno opozorila.
Nevarnost, kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočanje ali otežkočanje izvršbe. Za navedeni pogoj zadostuje, da ga upnik izkaže s stopnjo verjetnosti.