tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - opustitvena (negatorna) tožba - priposestvovanje nepremične stvari - presoja dobrovernosti posestnika - dobroverna lastniška posest - nedobroverna posest nepremičnine - dokazovanje nepoštenosti posestnika - običajna skrbnost povprečnega človeka - dolžnostno ravnanje posestnika - priposestvovalna doba - nastanek novih parcel - izkaz identitete med ukinjeno in novonastalo parcelo - mejnik - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - obseg obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje - odločitev o pravdnih stroških - predhodno vprašanje - sorazmerno majhen uspeh
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnik toženki vseskozi prerekal posest spornih nepremičnin in jo pozival na ureditev spora. Tako nikakor ne zdrži trditev, da ni imela razloga, da bi pomislila na okoliščine, ki bi kazale, da sporni nepremičnini nista njeni. Če je tožnik v letu 1980 nasprotoval poteku meje in če je v letu 1986 nasprotoval toženkinemu mirnemu uživanju posesti, bi se od povprečno skrbne osebe pričakovalo, da okoliščine glede posesti in lastninske pravice preveri, pa toženka tega ni naredila. Je pa to kasneje storil tožnik. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je povsem življenjsko, da je tožnik, ko je videl, da toženka kljub njegovim večletnim opozorilom ne namerava spoštovati njegove lastninske pravice, v letu 2007 angažiral geodeta, ki je njegove navedbe potrdil, kasneje v letu 2019 pa sprožil še sodni postopek, saj je videl, da ne bo prišlo do mirne rešitve spora.
preživninska obveznost - materialne in pridobitne zmožnosti - pridobitne zmožnosti staršev - največja korist otroka
V skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS so materialne zmožnosti zavezanca pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka. Upošteva se zavezančevo premoženjsko stanje: tako njegovi dohodki kot siceršnje premoženje. Pri presoji pridobitnih zmožnosti preživninskega zavezanca sodišče upošteva njegovo splošno pridobitno sposobnost, tj. sposobnost delati in pridobivati dohodek (strokovno usposobljenost in možnosti zaposlitve) in ne le dejansko izkazani dohodek.
Sodišče druge stopnje še dodaja, da mladoletni sin udeležencev postopka večino časa preživi pri nasprotni udeleženki, na kateri je pretežno breme skrbi za vzgojo in varstvo mladoletnega otroka, s katerim ima predlagatelj stike po dogovoru. Ta prispevek v obliki varstva in vzgoje mladoletnega otroka je treba finančno ovrednotiti. Upoštevaje ta prispevek nasprotne udeleženke in upoštevajoč dejstvo, da ima nasprotna udeleženka ne le nižje prihodke temveč tudi manjši obseg premoženja ter manjše pridobitne zmožnosti od predlagatelja, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj nosi 75 % vsega preživninskega bremena, t.j. 75 % stroškov otrokovih potreb v višini 500,00 EUR, oziroma 350,00 EUR mesečno, kot je določeno v IV. točki izreka izpodbijanega sklepa.
KZ-1 člen 196. ZKP člen 15, 100, 100/1, 102, 102/3, 105, 105/2, 367, 367/4.
kršitev temeljnih pravic delavcev - povračilo škode - adhezijski postopek - premoženjskopravni zahtevek - trditveno in dokazno breme
Tako v prvostopenjskem kot v pritožbenem postopku je v sferi oškodovanca, ki uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku, trditveno in dokazno breme, da se z raziskovanjem utemeljenosti zahtevka kazenski postopek ne bo preveč zavlekel.
vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica na nepremičnini - ohranitev že vpisanih pravic - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravno nasledstvo v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika - pogoji za priposestvovanje - priposestvovalna doba pravnih prednikov - lastniška posest - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče v postopkih pridobitve in vzpostavitve etažne lastnine odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega organa (18. člen ZVEtL-1). To določbo pa je sodišče očitno spregledalo in se ni podrobneje ukvarjalo z vprašanjem, ali med udeleženci sploh obstaja spor glede lastninske pravice pritožnic na obravnavanem posameznem delu stavbe.
Dejstvo, da predlagateljici nista predložili izvirnikov pravnih poslov, ampak le fotokopije, ni razlog, da se ne bi upoštevala (tudi) priposestvovalna doba njune pravne prednice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083531
ZPP člen 116, 116/1, 163, 163/6, 360, 360/1, 365, 365-1. DZ člen 162, 162/1, 162/1-6, 183. URS člen 54, 56.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - obveznost preživljanja otrok - začasna odredba - začasna določitev preživnine - ogroženost otrokovega preživljanja - preživninska obveznost staršev - materialne in pridobitne zmožnosti - razporeditev preživninskega bremena - preživninske potrebe mladoletnih otrok - stroški preživljanja - socialni transferji - ustaljena sodna praksa - prepozna dopolnitev pritožbe - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo roka za opravo dejanja
Pomota, zaradi katere je pri sestavljanju pritožbe prišlo do izpustitve pritožbenih navedb, ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka. To velja tudi, če je do nje prišlo zaradi zasedenosti pooblaščenke, ki je pritožbo vložila.
Po ustaljeni sodni praksi pravilen pristop pri določitvi preživninske obveznosti staršev terja, da se sredstva socialne države, ki jih rezidenčni starš in otrok prejemata iz javnih sredstev, ne obravnavajo kot del preživninske zmožnosti staršev, temveč se z njimi krijejo življenjske potrebe otrok šele v primeru, ko tudi s plačilom preživnine ostanejo nepokrite.
krajevna pristojnost - kraj storitve kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu. Glede na opis dejanja je razumeti, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Kopru (v smislu 19. člena KZ-1).
V pritožbi nadalje izpostavljena okoliščina, da je posamezna preiskovalna dejanja opravilo Okrajno sodišče v Celju, za presojo krajevne pristojnosti sodišča ne more biti pomembna in se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno šele, ko je razpisana glavna obravnava (drugi odstavek 436. člena ZKP), do česar v konkretnem primeru še ni prišlo. Prav tako pa za presojo krajevne pristojnost niso relevante pritožbene navedbe, da je družinsko problematiko obravnaval oddelek družinskega sodstva pred Okrožnim sodiščem v Celju ter da je sodeloval CSD, enota Celje. Ob tem se ODT zmotno sklicuje tudi na razloge za prenos krajevne pristojnosti po 35. členu ZKP (lažja izvedba postopka, smotrnost in ekonomičnost), pri katerem gre za poseben postopek, ki z izrekom izpodbijanega sklepa nima nič skupnega.
SPZ člen 43, 45, 77. ZTLR člen 28. ZNP-1 člen 167.
sodna določitev meje - kriteriji za določitev - močnejša pravica - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - posest - dobroverna posest - priposestvovalna doba - tek priposestvovalne dobe - začetek teka priposestvovalne dobe - družbena lastnina
Različni načini ureditve meje po zakonskem določilu niso določeni enakovredno, ampak v podrednem zaporedju. Primarno sodišče mejo uredi na podlagi močnejše pravice.
Predlagatelja zatrjujeta priposestvovanje spornega dela parcele prvih dveh nasprotnih udeležencev po svojih pravnih prednikih od leta 1938 vse do leta 2016, ko naj bi nasprotna udeleženca njuni posesti pričela nasprotovati. V obravnavanem primeru zato pridejo v poštev določila ODZ, ZTLR in SPZ. Po določilih navedenih zakonov je bilo dopustno priposestvati zasebno lastnino, zato je ključno vprašanje, ki ga pritožba pravilno izpostavlja, in ki je bilo izpostavljeno tekom postopka v vlogah predlagateljev in nasprotnih udeležencev, ali je bilo priposestvovanje dopustno v času, ko je bila parcela nasprotnih udeležencev državna oziroma družbena lastnina.
Državne in kasneje družbene lastnine ni bilo dopustno priposestvovati.
Lastninjenje družbene lastnine je potekalo postopoma na podlagi različnih zakonov za različna področja (lastninjenje podjetij, družbenih stanovanj, kmetijskih površin in gozdov, športnih objektov, denacionalizacijski postopki, ponovno vzpostavljanje agrarnih skupnosti,...) v različnih časovnih obdobjih, zaključilo pa se je s sprejetjem Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) v letu 1997.
Postavlja se tudi vprašanje, ali je podan pogoj dobrovernosti za celotno 20-letno priposestvovalno dobo.
ZVarCP člen 8, 8/2, 24, 25. Poslovnik varuha človekovih pravic (1995) člen 6.
odgovornost države za delo Varuha človekovih pravic - zavrnitev tožbenega zahtevka - neobstoj protipravnega ravnanja - tiskovna konferenca - v okviru pooblastil - prekoračitev pooblastila - mnenje Varuha človekovih pravic
Med zakonsko predvidene in utemeljene možnosti predstavitve svojega dela spada tudi javna predstavitev mnenja na tiskovni konferenci, kjer je Varuh človekovih pravic o svojih ugotovitvah in mnenju glede obstoja ali neobstoja kršitev človekovih pravic seznanil širši krog oseb, upoštevaje zaupno naravo zadeve.
Protipravnosti ne pomeni niti dejstvo, da Varuh v primerih družinskih zadev načeloma ne sklicuje tiskovnih konferenc, kot je to storil v tem primeru. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo, da je šlo za medijsko zelo odmevno zadevo, v kateri sta se tožnica in njen zunajzakonski partner že pred Varuhovo tiskovno konferenco večkrat obrnila na medije, s katerimi sta delila svojo zgodbo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bilo zanimanje javnosti za obravnavano zadevo veliko, na kar kažejo številne medijske objave pred sporno tiskovno konferenco.
ODZ paragraf 1479. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-5, 154/3. ZZK-1 člen 105, 206. OZ-UPB1 člen 365, 369, 369/3, 369/4. ZPP člen 2, 353.
prenehanje hipoteke - ugasnitev hipoteke s potekom časa - zastaranje - materialni prekluzivni rok - zastaralni rok - razlaga prava
Sodišče prve stopnje se je pri sprejemu svoje odločitve oprlo na interpretacijo pravnih teoretikov, ki se zavzemajo za razlago, da je deset letni rok iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zastaralni. Pravna teorija zagovarja stališče, da je pri razlagi navedene zakonske določbe treba uporabiti sistemsko razlago in pomen iskati tudi v drugih zakonskih odločbah, kot je Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ter Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ), saj oba urejata relevantno materijo.
Tudi namenska razlaga tretjega odstavka 154. člena SPZ ne dopušča možnosti prekluzije, saj bi v nasprotnem primeru bilo izničeno vsakršno ravnanje upnika za poplačilo svoje terjatve. Povedano drugače, četudi bi se upnik z vsemi pravnimi sredstvi boril za poplačilo svoje terjatve zavarovane s hipoteko, bi ta prenehala zaradi poteka časa. Takšno stališče pa ni sorazmerno zagotavljanju pravne varnosti in učinkovitega varstva pravic.
razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - postopek za izdajo kaznovalnega naloga
Sodišče o ugovoru zoper kaznovalni nalog ne odloča vsebinsko, zato v tej fazi ocene dejanskega in pravnega stanja obdolženke ne more opraviti. Sodišče prve stopnje je pravilno in v skladu s četrtim odstavkom 445.č člena ZKP na podlagi obdolženkinega ugovora, prejetega dne 30.12.2024, s sklepom razveljavilo sodbo o kaznovalnem nalogu ter nameravalo nadaljevati kazenski postopek. Obdolžena se je proti temu sklepu pritožila, vendar s polemiziranjem svojega početja (torej pojasnjevanjem, zakaj naj bi prišlo do očitanega ji dejanja) dejansko pritrjuje pravilnosti razveljavitve kaznovalnega naloga, katerega je z ugovorom tudi zahtevala in je tako njena pritožba povsem nepotrebna. Sodišče prve stopnje mora, glede na četrti odstavek 445.č člena ZKP, nadaljevati kazenski postopek in razpisati glavno obravnavo, na kateri bo obdolžena imela možnost izjasniti se o vseh okoliščinah, ki jo obremenjujejo, navesti vsa dejstva, ki so ji v korist ter predlagati izvedbo razbremenilnih dokazov.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksa za pritožbo zoper postopkovni sklep v nepravdnem postopku - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neutemeljen ugovor - napačno odmerjena taksa - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - izdaja novega plačilnega naloga - stroški ugovornega postopka - stroški nepravdnega postopka - napačna pravna podlaga - odločanje o stroških po prostem preudarku - odločanje o stroških po načelu uspeha
Procesna situacija, ko je sodišče znižalo taksno obveznost, ne pomeni, da obveznost po plačilu sodne takse za zavezanko ne velja, kot tudi ne, da je z ugovorom uspela. Tudi sicer pa v nepravdnem postopku ne gre za to, kateri udeleženec/stranka bo/je uspel/a, temveč za interes udeležencev za ureditev pravnih razmerij. V nepravdnem postopku plačila stroškov ni mogoče vezati na uspeh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083909
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - začasno zadržanje - tehtanje ustavnih pravic - zaščita potrošnika - pravica do sodnega varstva - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - sodna praksa Sodišča EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pojasnilna dolžnost banke - opredelitev do navedb strank - dodatna izvedba dokazov - kršitev pravice do izjave
Kljub dokaznemu standardu verjetnosti v postopku za izdajo začasne odredbe ni izključeno dokazovanje z zaslišanjem prič, izvedba dokaza tudi ni zamudna. Poleg tega je bilo zaslišanje predlagano v fazi odločanja o ugovoru, torej potem, ko je bila začasna odredba že izdana.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 106, 639, 639/1, 639/2, 639/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - jamčevalni zahtevek - zahtevek za odpravo napake - odprava napake na račun podjemnika - pravica podjemnika, da odpravi napako - protispisnost
V primeru napake, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno ali izvršeno v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, mora naročnik primarno uveljaviti zahtevek za odpravo napake in podjemniku določiti primeren rok za odpravo napake. Druge jamčevalne zahtevke (odprava napake na podjemnikove stroške, sorazmerno znižanje plačila, odstop od pogodbe) lahko naročnik uveljavlja samo, če podjemnik v primernem roku napake ni odpravil. Naročnik pa ni dolžan podjemniku dati primernega roka, da napako odpravi, če je očitno, da podjemnik tudi v tem dodatnem roku napake ne bo odpravil.
Iz konkretiziranih pritožbenih navedb je razvidno, da pritožnica v resnici izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar v sporih majhne vrednosti ni dopustno.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - lastnoročna oporoka - pristnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - datum - neveljavnost lastnoročno zapisane oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - vprašanje oporočne sposobnosti - izpodbojna domneva
Oporoka je sestavljena v zakonsko predpisani obliki, testirala pa je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva. Pritožnikoma domneve oporočne sposobnosti ni uspelo izpodbiti. Posledično je sodišče njuno pravico utemeljeno ocenilo za manj verjetno.
OZ člen 39, 39/4. ZOR člen 52. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1. SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2.
lastništvo nepremičnine - solastnina - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje - darilna pogodba - predkupna pravica - pravica do uporabe - naknadno odpadla podlaga - dobra vera - izključna posest - dobroverna lastniška posest
Tožnica ni dokazala, da bi bila (bodisi na pravnoposlovni podlagi bodisi na podlagi pravil o priposestvovanju) izključna lastnica dela parcele, na kateri stoji gospodarsko poslopje. Četudi je nagib za sklenitev darilne pogodbe najti v želji darovalcev, da toženki (hčerki oziroma sestri) omogočita, da v hiši zgradi dom za svojo družino, je odločilno, da darovalca z opredelitvijo solastniškega deleža glede hiše nista omejila toženkinih lastninskih upravičenj na preostalem delu nepremičnine. O takšni omejitvi tudi ni mogoče sklepati na podlagi pogodbenih določil o predkupni pravici in služnosti.
Ugotovljena dejstva ne podpirajo tožbene teze o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem. Tožnica glede na vsebino darilne pogodbe ni imela pogodbenega temelja za priposestvovanje. Iz dokaznega postopka tudi izhaja, da ni bila v dobri veri, saj ni uživala dolgotrajne mirne (izključne) posesti v prepričanju, da je (izključna) lastnica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00083467
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 52, 52/2.
zatajitev - zakonski znaki - protipravna prilastitev stvari - pravočasnost predloga za pregon - finančni leasing
Šele tedaj, ko je bila oškodovana družba obveščena, da naj bi obdolženec predmet leasinga prepustil tretji osebi, je mogoče govoriti o pogoju, da je upravičenec za vložitev predloga za pregon izvedel za kaznivo dejanje in storilca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083969
ZKP člen 4, 4/1, 8, 15, 148, 148/6, 355, 355/2, 402, 402/3. URS člen 19, 19/3, 62.
razveljavitev sklepa - izločitev dokazov - uradna dolžnost - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - pravica tujca do uporabe svojega jezika - pravica do uporabe lastnega jezika - pravni pouk osumljencu (Miranda) - pravica do tolmača - znanje angleškega jezika - nasprotujoči si dokazi - pravica do obrambe - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Tolmačenje osumljencem v predkazenskem postopku je tako manj formalno od tistega, ki ga morajo biti osumljenci deležni pred sodiščem, in je bistveno, da razumejo prejeta obvestila in dane jim pravne pouke, naloga policistov oziroma drugih uradnih oseb pa je, da zagotovijo, da obvestila in pouke razumejo oziroma se prepričajo, da so jih zares razumeli.
Primarno se pravica do uporabe jezika zagotavlja s prevajanjem v materni jezik strank, ki so tujci oziroma ne razumejo jezika, v katerem teče postopek. Vendar pa pravica strank, da v kazenskem postopku uporabljajo svoj jezik in s tem povezano dolžnost sodišča, da zagotovi prevajanje, ne pomeni, da se mora procesno dejanje oziroma glavna obravnava prevajati izključno v njihov materni jezik, saj pred sodišči (in prej v predkazenskem postopku) ni mogoče zagotoviti prevajanja (tolmačenja) v vse svetovne jezike. Pravica do uporabe materinega jezika tako ni absolutna. Kadar tolmačenje v materni jezik ni zagotovljeno oziroma ga ni mogoče zagotoviti ali ga ni mogoče zagotoviti pravočasno (4. člen ZKP uporablja pojem "takoj", ki po sodni praksi pomeni v razumnem času - tako npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 43549/2020 z dne 28. 10. 2020), zadošča, da se strankam prevaja v jezik, ki ga razumejo (tako npr. sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 94/2009 z dne 4. 3. 2010 in I Ips 16114/2013 z dne 7. 7. 2016). Pomembno pri tem pa je, da organi v predkazenskem postopku oziroma sodišče v kazenskem postopku zanesljivo ugotovijo, da stranka (obtoženec) jezik, v katerem teče postopek, zares razume tako dobro, da lahko v polni meri uresničuje svojo pravico do obrambe oziroma da je zadoščeno pravici d0 poštenega sojenja (tako smiselno tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 54257/2012 z dne 7. 11. 2019).
stroški potrebni za pravdo - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - obrazloženost odmere stroškov - odmera stroškov na stroškovniku - vpogled v sodni spis - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - stroški za pregled listin - stroški za sestavo vloge - predpravdni stroški
začasna odredba o preživnini - otroški dodatek - višina preživnine
V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa razumno in življenjsko sprejemljivo pojasnilo, kako je ocenilo nujne življenjske stroške za mladoletnega otroka in da predlagateljica ni niti konkretizirano navajala niti ni dokazala, da so stroški samoplačniških terapij nujni za razvoj mladoletnega otroka.