ZDR-1 člen 137, 137/3.. ZZVZZ člen 84.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. OZ člen 378.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela - zakonske zamudne obresti - zavrženje tožbe - delovni spor - sodna pristojnost - razveljavitev sklepa
Delodajalec izplača nadomestilo plače na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela, nato pa, če so za to izpolnjeni pogoji, zahteva povračilo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
stroški upravljanja večstanovanjske stavbe - obveznost solastnika - bremena skupne stvari - deljiva obveznost - obveznosti etažnega lastnika
Pri stroških upravljanja gre za breme, ki ga je solastnik dolžan kriti v sorazmerju s solastninskim deležem (68. člen SPZ). Obveznost je deljiva in se toženec te obveznosti ne bi razbremenil niti v primeru, da bi se s tožnikom dogovoril, da bo vse stroške krila solastnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055840
ZPIZ-2 člen 413, 413/1.. ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZDR-1 člen 142.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od januarja 2013 do junija 2018, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu z navedenima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnik je resda za isto obdobje postavil tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnika v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik že na podlagi prehodne določbe 413. člena ZPIZ- 2 tudi po 1. 1. 2013 upravičen do plačila prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj je bil že pred tem dnem vključen v zavarovanje in so bili zanj plačani prispevki. Toženka tej presoji v pritožbi niti ne oporeka, ampak se zavzema za upoštevanje dejanskega delovnega časa na delovnem mestu, za katerega se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Te toženkine navedbe, ki niti niso bistvene za odločitev, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje.
Ne drži pritožbena navedba, da naj bi sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ki sploh ni bila vložena. Iz spisa jasno izhaja, da je tožnik 20. 12. 2021 vložil vlogo, označeno kot tožba, v zvezi s katero ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 27. 12. 2021 v skladu s 108. členom ZPP utemeljeno pozvalo, da jo v roku 15 dni popravi oziroma dopolni tako, da bo razumljiva (v slovenskem jeziku) in sposobna za obravnavo (s postavitvijo zneskovno opredeljenega zahtevka). Tožniku je bil sklep, v katerem je bil opozorjen na sankcijo zavrženja in možnost brezplačne pravne pomoči, vročen 30. 12. 2021. Ker naloženega v odrejenem roku ni storil, je sodišče prve stopnje tožbo v skladu s četrtim odstavkom 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
preživninska obveznost staršev - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - namen preživnine - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - stiki otroka s staršem
Za odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med starša je treba ugotoviti preživninske zmožnosti in ne premoženjsko stanje staršev. Treba je ugotoviti realne zmožnosti staršev za pridobivanje dohodka: upošteva se njune zmožnosti za zaslužek v danem okolju glede na izobrazbo, strokovno usposobljenost, izkušnje, zdravstveno stanje.
Namen postopka za določitev preživnine je, da se zagotovi ustrezen standard otroku, ne pa urejanje premoženjskih razmerij med staršema.
Namen preživnine za polnoletnega otroka je, da se mu omogoči uspešno šolanje: če preživninske zmožnosti staršev to omogočajo, mu je treba zagotoviti tak standard, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. V okoliščinah konkretnega primera, ko imata starša res dobre preživninske zmožnosti, predlagatelj pa študira medicino, ki zahteva velik angažma študentov (kar je splošno znano) in je pri študiju zelo prizadeven (njegova povprečna ocena presega 9), nasprotna udeleženka neupravičeno zahteva, da z lastnim delom pridobiva sredstva za preživljanje in s tem zmanjšuje preživninsko obveznost staršev.
Namen starševske skrbi in vzgoje je razvoj otroka v samostojno osebnost, cilj je otrokova osamosvojitev. Starši od odraslih otrok ne morejo pričakovati, da bodo pomemben del prostega časa preživeli z njimi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00054630
KZ-1 člen 34, 115.
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - kontradiktornost postopka - stranke postopka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Vvarnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu je bil izrečen na predlog okrožnega državnega tožilca, ki je tudi upravičeni predlagatelj za izrek o tovrstnih varnostnih ukrepov, kar tudi pomeni, da je državni tožilec stranka v takih postopkih, kateri je potrebno enako, kot tudi storilcu, zagotoviti potrebno kontradiktornost, ta pa se lahko udejani le na način, da se predlagatelja za izrek varnostnega ukrepa seznanja s potekom tovrstnega postopka, med drugim tudi z izvedenskim mnenjem, ki je bilo po odredbi prvega sodišča izdelano 13. 1. 2022 in s katerim je prvo sodišče seznanilo samo storilčevo zagovornico, ne pa državnega tožilca, niti ni od njega terjalo mnenja o tem, ali je sprememba izrečenega zavodskega ukrepa in nadomestitev le-tega z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti primerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00054473
ZGD-1 člen 8, 8/1-1. ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 352. OZ člen 70, 70/1.
stečajni postopek - prijava terjatev v stečajnem postopku - načelo enakosti upnikov - prenehanje terjatve - osebni stečaj - potrdilo o plačilu - solidarna terjatev ali obveznost - sodba na podlagi pripoznave - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe za oškodovanje upnikov - zakoniti zastopnik družbe
Ker je spregled pravne osebnosti izjema od temeljnega pravila korporacijskega prava, da družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti (kapitalske) družbe, je treba izjemo razlagati ozko.
Zahtevek ni utemeljen niti na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti, niti na kakšni drugi podlagi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00054385
OZ člen 83, 336, 336/1, 357, 357/1, 921. ZVPot člen 24, 24/1.
nesklepčnost tožbe - razmejitev med posameznimi oblikami škode - zavarovalna pogodba - pogodba o nezgodnem zavarovanju - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - zastaranje zahtevka iz nezgodnega zavarovanja - zastaralni rok pri zavarovalni pogodbi - začetek teka zastaranja - razlaga splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - nejasni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami
Sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo le zaradi zastaranja, ampak tudi zaradi nesklepčnosti, saj tožnica ni razmejila posledic dveh poškodb, tako da ni jasno, kateri del zahtevka se nanaša na katero zavarovalno pogodbo.
Pritožbene navedbe in citirana sodna praksa, da morata biti za postavitev zahtevka znana obseg in višina škode, kar se je v konkretnem primeru zgodilo šele leta 2019, ko je tožnica zaključila zdravljenje in so se ustalile posledice poškodb, veljajo za odškodninske zahtevke (bodisi zoper neposrednega povzročitelja škode, bodisi zoper odgovornostno zavarovalnico), v tem primeru pa tožničin zahtevek ni odškodninski, temveč temelji na pogodbi o nezgodnem zavarovanju. Za to pogodbo pa veljajo tudi in predvsem Splošni pogoji, ki urejajo vprašanje, kdaj zapade zahtevek za plačilo zavarovalnine. Iz določbe Splošnih pogojev, da se dnevno nadomestilo izplača le za prvih dvesto dni, je tudi jasno razvidno, da je v primeru, ko bolniški stalež traja dlje, zavarovanec najpozneje po poteku dvestotega dne upravičen terjati dnevno nadomestilo. Takrat torej terjatev iz tega naslova zapade in takrat prične teči zastaranje. Tožnica je bila v bolniškem staležu od 1. 10. 2015, dvestoti dan je bil 18. 4. 2016, torej je zastaranje (prvi odstavek 357. člena OZ) terjatve dnevnega nadomestila začelo teči 1. 1. 2017, enako kot za invalidnost. Tako je tudi ta terjatev zastarana, v pretežnem delu (za 1252 dni) pa tudi očitno neutemeljena glede na jasno omejitev trajanja dnevnega nadomestila v Splošnih pogojih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - tehnološki razlog - zmotna uporaba materialnega prava - reorganizacija poslovanja
Toženka je v zvezi z uvedbo aplikacije E. poleg tehnološkega navajala tudi organizacijski odpovedni razlog, saj je v obrazložitvi odpovedi izrecno zapisala, da bo imela po pričetku uporabe te aplikacije potrebo po omejeni koordinaciji med bencinskimi servisi in pogodbenimi partnerji ter da bo delovne naloge v zvezi s tem prevzel drug delavec. Okoliščina, da potreba po delu na področju vzdrževanja s trenutkom uvedbe aplikacije še ni povsem prenehala, zato ne utemeljuje zaključka o nezakonitosti odpovedi.
Za presojo zakonitosti odpovedi ni bistveno, ali bi lahko toženka tožniku še nekaj mesecev zagotavljala delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v zmanjšanem obsegu, če do reorganizacije ne bi prišlo. Po pravilnem stališču toženke sodišče tega niti ni pristojno ugotavljati, saj gre v tem delu za njene organizacijske poslovne odločitve, v katerih smiselnost se sodišče ne more spuščati.
ZDR-1 člen 87, 88, 89, 89/1, 89/1-4, 116.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
delovni invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do premestitve - krajši delovni čas - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka je v zvezi z omejitvami delovnega časa za tožnika zaprosila za mnenje ZPIZ in pojasnjeno ji je bilo, da mora tožnik delati 5 dni v tednu po 6 ur na dan ter mu mora biti zagotovljen počitek 2 dni. Ker tožena stranka tožniku ni mogla zagotoviti dela ustreznega omejitvam po odločbah ZPIZ, je pričela s postopkom redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu po 4. alineji prvega odstavka 89. člena in 116. člena ZDR-1 ter obvestila o nameravani redni odpovedi Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je nato podala pozitivno mnenje dne 3. 3. 2021. Na podlagi navedenega je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 12. 3. 2021.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga, ker delodajalec zanj ni imel na razpolago drugega ustreznega dela oziroma delovnega mesta, kamor bi ga lahko razporedil ob upoštevanju vseh njegovih omejitev za delo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054670
KZ-1 člen 132, 132/1, 133, 133/1. ZKP člen 53, 54, 54/1, 136, 277, 277/2, 372, 372-1, 434, 434/1, 437, 437/1. ZZZDR člen 192.
protipraven odvzem prostosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - protipravnost - opis dejanja v obtožnem predlogu - nevezanost na pravno opredelitev dejanja - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona - prisiljenje - naznanitev kaznivega dejanja - predlog za pregon - odvzem poslovne sposobnosti - obvezne sestavine obtožnega predloga
Za osebe, ki niso poslovno sposobne, poda predlog za pregon njihov zakoniti zastopnik, v konkretnem primeru Center za socialno delo, oškodovankin skrbnik.
Protipravnost pri kaznivem dejanju protipravnega odvzema prostosti je posebni zakonski znak in mora biti konkretiziran v opisu kaznivega dejanja.
ZDR-1 člen 67, 67/2, 137, 154, 164, 202.. OZ člen 347, 347/1.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - pravica do dela s krajšim delovnim časom - terjatve iz delovnega razmerja - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - obresti - zastaranje - delovni invalid
Glede delavcev, ki delajo krajši delovni čas po posebnih predpisih, med katere spada tudi tožnik, je bistven drugi odstavek 67. člena ZDR-1. Ta določa, da ima invalid, ki v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dela krajši delovni čas od polnega, pravico do plačila dela po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. Med druge pravice iz delovnega razmerja spada tudi denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1, 354, 354/1, 458, 458/1.
izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev pravdnega postopka - prevzem postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Na podlagi določila 3. točke 205. člena ZPP je z dnem izbrisa prvotne tožnice (upnice) prišlo do prekinitve pravdnega postopka. Po določilu prvega odstavka 208. člena ZPP se tako prekinjeni postopek nadaljuje (tudi takrat), ko ga pravni naslednik pravne osebe prevzame. To je na glavni obravnavi 24. 11. 2021 pooblaščenka tožnice (smiselno) storila na tak način, da je v spis vložila izpisek iz sodnega registra ter pooblastilo nove družbe za zastopanje rekoč, da je sedaj tožeča stranka E.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Za odločitev je bistveno vprašanje, ali je bilo delo tožnika v nočni izmeni tako intenzivno, da ni mogel izrabiti odmora. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje izrecno opozoril na zahtevnost njegovega delovnega mesta, ki zahteva stalno zbranost in izpolnjevanje delovnih obveznosti (nadzorni sistem z več kamerami, spremljanje varovanega območja, prihodi in klici strank ipd.), česar pa sodišče ni upoštevalo, ker je zavzelo napačno stališče, da je relevantna le možnost zamenjave. Ker dejanske obremenjenosti ni raziskalo, ni moglo ustrezno odgovoriti na vprašanje možnega koriščenja odmora.
izvedba dokazov - predlog za izločitev sodnika - odsotnost stranke kljub vročenemu vabilu na zaslišanje - izločitveni razlog
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni zaslišalo tožnice, saj se slednja naroka, na katerega je bila pravilno vabljena, ni udeležila, prav tako svoje odsotnosti ni upravičila, zato je sodišče pravilno izvedlo narok v nenavzočnosti tožnice (262. člen ZPP).
Pravica strank predlagati izločitev je po 72. členu ZPP časovno omejena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055283
KZ-1 člen 49, 59, 59/4, 135, 135/1.. ZKP člen 18, 18/1, 301, 301/1, 314, 314/6, 334, 334/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 386, 442, 442/1.. ZS člen 83a.
kaznivo dejanje grožnje - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - kršitev pravice obdolženca do obrambe - neupravičen izostanek z naroka - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - enotna kazen - pogojna obsodba
Glavno obravnavo vodi predsednik senata (oziroma v skrajšanem postopku sodnik posameznik), ki je dolžan zagotoviti nemoten potek obravnave ter skrbeti za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča (prvi odstavek 301. člena ZKP). Brez vsakega dvoma je predsednik senata dolžan poskrbeti tudi za varovanje zdravja in življenja procesnih udeležencev, kar je še posebej pomembno v času epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), zaradi katere so bili sprejeti številni začasni ukrepi. V času izvedbe spornega naroka za glavno obravnavo je veljala Odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 28. 1. 2021, nazadnje spremenjena dne 13. 5. 2021, ki je v 3.2. točki izrecno določala, da morajo na naroku, skladno s strokovnimi priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vsi nositi zaščitno opremo. Med zaščitno opremo spada tudi obrazna maska, zaradi česar je sodnica posameznica, upoštevaje konkretne okoliščine zadeve, obdolženca, ki ni nosil maske, upravičeno pozvala, da si jo nadene, ter ga pri tem opozorila na posledice, če ne bo tako ravnal. Ker obdolženec ni želel nositi maske, je zapustil razpravno dvorano, njegovo samovoljno odločitev pa je sodnica utemeljeno štela kot neopravičeni izostanek.
Sodišče prve stopnje je namreč obdolžencu dalo zadostno in realno možnost, da bi bil ves čas navzoč pri zaslišanju oškodovank, vendar je s tem, ko je večkrat odšel iz razpravne dvorane, po mnenju pritožbenega sodišča prevzel nase nevarnost, da izjav oškodovank ne bo mogel v celoti preveriti. S svojimi ravnanji se je obdolženec očitno odpovedal procesnim jamstvom, zato ravnanju sodišča prve stopnje ni mogoče pripisati kršitve pravice do obrambe in s tem bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.
plačilo odškodnine - ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodninska odgovornost države - prekomerni hrup - dovoljene imisije - škoda, ki presega običajne meje - protipravno ravnanje države - test sorazmernosti - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - ugovor pasivne legitimacije - dolžnost zmanjševanja škode
Dolžnost zmanjševanja škode od vsakega oškodovanca ob škodnem dogodku zahteva aktivno ravnanje za preprečitev in zmanjšanje škode (171. člen OZ). V spornem obdobju bi lahko na primer sama poskrbela za menjavo oken v spalnici, in tako ne glede na obvezno in potrebno prezračevanje vsaj v zimskem času, ko so okna ponoči1 načeloma zaprta, zmanjšala hrup v spalnici, nato pa od druge toženke zahtevala povračilo stroškov za opravljeni varstveni poseg, torej plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo. Ugotovitev, da je prekomeren hrup zaradi avtocestnega prometa presegal mejne vrednosti, določene z upravnimi predpisi, in je tožnikoma, ki sta mu bila izpostavljena, povzročal duševne bolečine, nima za posledico avtomatizma odškodninske odgovornosti toženke.
navzočnost oseb pri hišni preiskavi - izjava priče - hišna preiskava
Strinjati se je s pritožbo, da navzoči polnoletni priči, ki morata biti navzoči pri hišni preiskavi predstavljata garant, da se hišna preiskava opravlja v skladu s procesnimi določbami členov 215 in 216 ZKP, pritrditi pa je pritožbi tudi v delu, da pričevanje policista, ki vodi hišno preiskavo, ne more biti edini dokaz o tem, kako je hišna preiskava dejansko potekala in njegovo pričanje ne more nadomestiti pričanja prič, ki so bile pri hišni preiskavi navzoči.
Ker je zavest storilca o tem, da lažno prijavlja uradno pregonljivo kaznivo dejanje, zakonski znak predmetnega kaznivega dejanja, mora biti v opisu dejanja natančno konkretizirana in za sklepčnost opisa ne zadostuje le pravni stavek oziroma abstraktni opis, kot to zmotno meni pritožnica.
V tem primeru ne gre za zahtevo po nepotrebnem ekstenzivnem opisovanju kaznivega dejanja, pač pa za konkretizacijo njegovih zakonskih znakov, ki jih ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo obtoženega akta ali morebitne sodne odločbe.