Tožnik je s svojim ravnanjem, ko je naročil vsadni indukcijski plošči vredni nad 600,00 EUR, ne da bi pri tem ravnal v skladu s pravilnikom tožene stranke, za indukcijski plošči pa tudi ni pridobil ustrezne dokumentacije za iznos in o iznosu indukcijskih plošč ni obvestil odgovornih oseb, čeprav bi to, glede na interni pravilnik, moral, naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožnik je glede na delo, ki ga je opravljal (predsednik sindikata pri toženi stranki), s kršitvijo jasnih navodil tožene stranke, kako ravnati v primeru naročanja ocenjenih izdelkov oziroma ocenjenih vzorčnih izdelkov, izgubil zaupanje tožene stranke.
ZJU člen 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/1, 152a. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 273. ZDR-1 člen 112, 205, 207, 207/1.
začasna odredba - zadržavnje izvršitve - verjetno izkazana terjatev
Sodišče zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, da se do izdaje prvostopenjske sodbe delovnega sodišča v zadrži izvršitev sklepa tožene stranke o trajni premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, če podatki v spisu ne nudijo opore za ugotovitev, da je tožena stranka tožnika premestila iz nezakonitih oz. fiktivnih razlogov, zaradi česar terjatev ni verjetno izkazana v smislu določbe 3. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ.
ZPP člen 277, 278, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 453a, 453a/2.
spor majhne vrednosti – neobrazložen odgovor na tožbo – posledice opustitve vložitve ugovora – opustitev opozorila na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – sodba na podlagi pripoznave
Sankcije zaradi neaktivnosti stranke, ki so predvidene v postopkih v sporih majhne vrednosti, so dopustne pod pogojem, da imajo legitimen namen – učinkovito sodno varstvo v razumnem roku. Takšne omejitve morajo biti jasne in nedvoumne, pravdne stranke pa morajo biti z njimi pravočasno seznanjene. ZPP zato izrecno določa, da mora biti tudi opozorilo stranki, da bo v primeru, da na tožbo ne bo odgovorila, izdana sodba na podlagi pripoznave, toženi stranki poslano že ob vročitvi tožbe.
invalid I. kategorije - invalidnost - invalidska pokojnina
Kljub temu da iz posameznih izvidov izhaja, da pri tožnici ni več preostale delovne zmožnosti, lečeči specialist ni pristojen za ugotavljanje delazmožnosti oz. invalidnosti. Invalidnost se presoja po predpisih, ki urejajo invalidsko zavarovanje in je invalidska komisija tista, ki ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji v 60. členu ZPIZ-1, ki določa, v katerih primerih je podana invalidnost. Ker pri tožnici do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke ni prišlo do nastanka invalidnosti, tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014488
ZJU člen 147, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3.
premestitev - javni uslužbenec - učinkovitejše delo organa - smotrnost premestitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - navidezen razlog za premestitev
V sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU (premestitev zaradi učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa) je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, glede na obstoječo sodno prakso pa ne more ocenjevati, kako je oziroma bo konkretna premestitev vplivala na učinkovitost organa.
Ker se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem smotrnosti premestitve, kar ni predmet postopka zakonitosti sklepa o premestitvi javnega uslužbenca, je zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ostalo dejansko stanje glede trditev o navideznosti razloga za premestitev nepopolno ugotovljeno. Poleg tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedi priče, ki naj bi sprejela odločitev o premestitvi tožnika zaradi subjektivnih razlogov. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083245
ZOR člen 200, 200/2, 324. OZ člen 299. ZPP člen 2, 7, 8, 180, 212, 286, 324, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
nepremoženjska škoda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – premoženjska škoda – pavšalne navedbe – zamuda – zamudne obresti – razpravno načelo – izvedensko mnenje
O odgovornosti tožene stranke po pravnomočni vmesni sodbi ni mogoče več razpravljati.
Pritožbeno sodišče je pri vseh tožnicah opravilo primerjavo v celoti priznane odškodnine iz naslova nepremoženjske škode. Ne gre za bistveno odstopanje, saj so priznane odškodnine znotraj ocene, ki jo naredi sodišče ob primerjavi števila neto plač v času sojenja na prvi stopnji podobne.
Ker je v OZ-u oziroma prej ZOR-u priznan pravni naslov iz naslova strahu, pritožba nima prav, ko meni, da bi sodišče moralo ugotoviti primarni in nato sekundarni strah. Res sodna praksa ta pravni naslov pogosto obrazlaga na ta način. Vendar je dovolj, da je sodišče ugotovilo tožničino škodo takrat, ko se je znašla v bolnici in nato priznalo tudi „skrbi za zdravje“, kar se pravno opredeli kot sekundarni strah.
ZIZ člen 34, 34/3, 83, 83/1, 83/2, 239, 265. ZPP člen 184.
predhodna odredba - rubež premičnin - jasnost izreka - poprava kraja rubeža v izreku - ugovor - sistem enotne pravnomočnosti - izvršljivost sodbe
Ker je, kljub napaki v navedbi hišne številke, iz vsebine sklepa v zvezi z dovoljenim rubežem premičnin nedvoumno, da se rubež izvede na naslovu dolžnika, predlagana poprava hišne številke tudi ne predstavlja predloga za spremembo predmeta zavarovanja, zato dolžniku ne gre pravica do ugovora, ki bi jo zoper spremembo imel na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0015087
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 168, 168/2, 179, 179/1, 179/2, 288.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - višina odškodnine - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - vrstni red vračunavanja - tuja pomoč
Uporaba 288. člena OZ, ki določa pravilo o vrstnem redu vračunavanja, ni dopustna pri (neposlovnih) odškodninskih obveznostih. Obseg škode oz. višina denarne odškodnine se določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Tudi časovna točka zapadlosti se pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Zaradi posebnih lastnosti odškodninskih terjatev pravilo iz 288. člena OZ pri (neposlovnih) odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev.
V konkretnem primeru gre za katastrofalno škodo glede na posledice, ki jih je tožnik utrpel., in sicer gre za izjemno hud primer, ki spada v VI. skupino Fischerjevega sistema razvrstitve poškodb, to je za paraplegijo, nezmožnost zadrževanja oziroma odvajanja blata in vode ter ostale posledice, ki utemeljujejo tako razvrstitev škodnega primera. Vendar pa to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ker je odškodnino za negmotno škodo določilo glede na posamezne oblike nepremoženjske škode. Sodišče prve stopnje je lahko odločilo tako, da ni odmerilo enotne odškodnine. Ta pride v poštev takrat, ko teh negmotnih škod ni mogoče ločiti zaradi prepletenosti posameznih oblik nepremoženjske škode in njihove izjemne teže. V konkretnem primeru pa je bilo to mogoče. Sodišče prve stopnje je pravilno ločeno ugotovilo posamezne oblike negmotnih škod in odškodnino priznalo kot vsoto teh postavk oziroma odškodnin.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0015441
ZDSS-1 člen 20, 39, 39/4, 43, 53. ZIZ člen 272, 273. ZDR-1 člen 20. ZSDU člen 81.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - razrešitev - odpoklic - delavski direktor
Postopek razrešitve ali odpoklica je drugačen od postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga in z redno odpovedjo delodajalec ne more z enim aktom odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavskemu direktorju in pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, iz katere pravice in obveznosti mirujejo. Istočasno ne moreta biti v veljavi dve pogodbi o zaposlitvi naenkrat.
Tožena stranka je navedla, da je po pridobitvi in preučitvi fotografij poškodovanega motornega kolesa sama izdelala seznam postavk v predračunih, ki se ujemajo s predvidenimi deli po zapisnikih o ogledu. S tem se je res podrobneje opredelila do svojega ugovora glede višine škode, na takšen način, da je sama poiskala tiste postavke, ki glede na njen siceršnji ugovor (da se postavke iz zapisnikov cenilcev in iz predračunov ne ujemajo), niso več sporne. S temi navedbami ni priznala dejstev, kot to napačno razloguje pritožba, ampak je zgolj določno navedla, katerim dejstvom ne ugovarja več. Ta dejstva se štejejo za priznana.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-14. ZDSS-1 člen 14, 14/2, 24.
neizbira kandidata - plačilo odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - odločanje v senatu - zamudna sodba
Iz izreka sodbe izhaja, da je sodišče odločalo o tožbenem zahtevku za izplačilo odškodnine v vrednosti 41.000,00 EUR (I. točka izreka) ter o zahtevku za povrnitev stroškov v višini 41.000,00 EUR (4. odstavek II. točka izreka). Iz 3. točke obrazložitve sodbe pa izhaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo na 4. odstavek 318. člena ZPP, pri čemer je štelo, da je tožba nesklepčna. V kolikor je sodišče izdalo sodbo, bi to moralo storiti po opravljeni glavni obravnavi, brez glavne obravnave pa bi lahko na podlagi 24. člena ZDSS-1 odločalo le, če bi po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog ugotovilo, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali, pri čemer pa bi morala biti odpoved pisna. Prav tako je sodišče odločalo o tožbenem zahtevku v točki I in v točki II v vrednosti 41.000,00 EUR, kar pomeni, da bi moralo sodišče na podlagi določbe 14. člena ZDSS-1 odločati v senatu (sodišče navede predsednica senata). V kolikor pa je sodišče želelo izdati zamudno sodbo, na kar bi kazala uporaba določb 318. člena ZPP, ki ureja zamudno sodbo, bi moralo postopati po teh določbah v celoti. Pritožbeno sodišče lahko presoja le sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, pri čemer navedene sodbe ni mogoče preizkusiti, saj so pritožbeni razlogi v postopku pritožbe zoper sodbo kot zoper zamudno sodbo drugačni. Ker ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je storilo tudi absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo sodišče nepravilno sestavljeno.
prvi narok – prokurist – ara – denarna obveznost – denarna kazen
Aro lahko predstavlja le ob sklenitvi Predpogodbe dne 23.2.2009 plačan znesek v višini 8.750,00 EUR; kasneje (dne 20.3.2009), mimo določil Predpogodbe plačan znesek v isti višini, pa po naravi stvari ne more več pomeniti are, ampak lahko torej pomeni le predčasno delno izplačilo preostanka kupnine.
poplačilo terjatve - zanemarljivo majhen znesek preostanka glavnice - pravni interes za pritožbo - pravica do sodnega varstva
Pritožbeno vztrajanje upnika pri izvršbi za zanemarljivo majhen znesek glavnice 1,14 EUR s pripadki vodi le k povzročanju stroškov postopka (ki bi jih morala kriti nasprotna stranka) in nepotrebnega dela sodišču, ne da bi imel upnik od tega kakršno otipljivo korist in prav zato predstavlja tudi zlorabo pravice do sodnega varstva. Takšno ravnanje ima vpliv na uresničevanje pravice do učinkovitega sodnega varstva ostalih (23. člen Ustave), ki so se s poštenimi nameni obrnili na sodišče in bodo zaradi omejenega obsega kadrovskih virov sodišč, zato do sodnega varstva prišli kasneje.
sklep o razdružitvi postopka – sklep procesnega vodstva – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – posebna pritožba – napačen pravni pouk – pravica do pritožbe
Sklep o razdružitvi postopka je sklep procesnega vodstva. Zoper takšne sklepe ni posebne pritožbe. Izpodbijati jih je mogoče šele v pritožbi zoper končno odločbo.
UZITUL člen 14, 18, 21. ZPIZVZ člen 2, 2/5, 6, 7, 8, 8/1, 28. ZPIZ-1 člen 250, 250/1.
starostna pokojnina - odmera - vojaški zavarovanec
V 6. členu ZPIZVZ je določeno, da se upravičencem iz 1. alineje 2. člena tega zakona ter upravičencem iz 4. alineje 2. člena tega zakona, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine, do odpravnine in oskrbnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. Tožnik je pridobil pravico do starostne pokojnine pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije po splošnih predpisih (od 2. 8. 2011 dalje) in ne z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih. To pomeni, da tožniku septembra 1991 še ni mogla biti priznana pravica, niti izplačana pokojnina. Zato za odmero pokojnine ni mogoče uporabiti določbe 6. člena ZPIZVZ, ampak določbo 7. člena ZPIZVZ, v kateri je določen način odmere pokojnine za upravičence iz 2. člena tega zakona, ki jim nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni odmeril vojaške pokojnine po vojaških predpisih. Ker sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in za priznanje starostne pokojnine v višjem znesku ni utemeljen.
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 235, 249, 251. ZKP člen 372, 372/1-4, 394, 394/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – navidezni stek – razmerje inkluzije – razmerje konsumpcije – davčna zatajitev – ponareditev poslovnih listin – ponarejanje listin – sprememba sodbe – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazenska sankcija – presoja okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja
Pritožbeno stališče, da sta kaznivi dejanji ponarejanja listin in ponareditve poslovnih listin inkludirani, oziroma konzumirani v kaznivo dejanje davčne zatajitve in da gre torej za navidezni stek, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni sprejemljivo. Po logiki stvari je ponarejanje računov in sestava lažnih poslovnih knjig res predhodno dejanje davčni zatajitvi in je zato tudi motivirano z istim namenom, izogniti se plačilu davščin oziroma pridobiti si premoženjsko korist, vendar pa gre na drugi strani za povsem samostojni kaznivi dejanji, in tako stališče je v sodni praksi že bilo sprejeto (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS Ips 50014/2010 z dne 18.10.2012).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi
Tožnik (vodja službe) je s svojimi ravnanji oz. opustitvami (ni pravočasno
poskrbel za izvedbo volitev v svet delavcev; navzočim na seji sveta delavcev je povedal, da se bodo volitve zaradi ekonomičnosti izvedle šele v letu 2014, za kar ni imel pravne podlage; na seji sveta delavcev ni pojasnil, kakšen je zakonit postopek izvolitve predstavnika delavcev v svet Zavoda, zaradi česar je prišlo do težjih kršitev volilnih pravil; dopustil je, da so si člani sveta delavcev nezakonito podaljšali mandat)
v spornem obdobju kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker svojega dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, zato je podan utemeljen odpovedni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje 1. odstavka 89. člena ZDR-1 (razlog nesposobnosti).
Rok za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti ne začne teči že z dnem, ko se delodajalcu prvič porodijo dvomi, ali je delavec sposoben pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, temveč je treba, podobno kot pri kršitvah, storjenih z opustitvijo, šteti, da se ta rok ne izteče ves čas, ko takšno stanje traja.
V obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse v celoti, saj tožnik ni izkazal, da bi bil prejemnik denarne socialne pomoči in do denarne socialne pomoči ne bi bil upravičen tudi, če bi vlogo podal, niti ne bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje tožnika in njegove družine.
zdraviliško zdravljenje - zavrženje vloge - nepopolna vloga - rok za popravo - zamuda roka
Tožnik je sodišču prve stopnje posredoval vlogo, iz katere ni bilo razvidno, ali gre za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje. Poleg tega je bila vloga sodišču predložena zgolj v enem izvodu. Ker tožnik v roku 15 dni, kot mu je s sklepom o popravi in dopolnitvi vloge naložilo sodišče prve stopnje, nepopolne vloge ni popravil ter sodišču tudi ni posredoval zadostnega števila izvodov vloge, je sodišče skladno s 108. členom ZPP njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - invalid II. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnikova delovna zmožnost je zaradi sprememb v njegovem zdravstvenem stanju zmanjšana za več kot 50 %, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno razvrstilo v II. in ne v III. kategorijo invalidnosti, kot ga je razvrstila toženka v predsodnem upravnem postoku. ZPIZ-1 v drugi alineji 2. odstavka 60. člena izrecno določa, da se v II. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več. Zato je zmotno toženkino stališče, da ugotovitev o tožnikovi zmanjšani delovni zmožnosti za več kot 50 % in o časovni razbremenitvi štiri ure dnevno z ostalimi omejitvami pri delu ustreza definiciji III. kategorije invalidnosti po ZPIZ-1.