ZZVZZ člen 12, 12/1, 15, 15/1, 15/1-20, 15/1-21, 15/3, 78, 78/2. ZUPJS člen 30, 30/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 6/1, 9, 9-20, 13.
lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - ugotovitev lastnost zavarovanca za nazaj
Toženec je z izpodbijanima odločbama lastnost zavarovanca pri tožniku ugotovil za nazaj, pri čemer je za tako ugotovitev imel podlago v določbi 14. člena Pravil, v kateri je določeno, da osebe pridobijo lastnost zavarovanca ali družinskega člana z dnem, ki je naveden kot dan vstopa v obvezno zavarovanje po 9. členu Pravil tudi v primeru, če zavezanec vloži prijavo po roku, ki je določen z zakonom in Pravili, ali pa jo po uradni dolžnosti vloži zavod na podlagi dokončne odločbe zavoda oziroma pravnomočne odločbe sodišča. Ker tožnik ni dokazal, da izpolnjuje pogoje za zavarovanje po drugi podlagi, ima pa stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je toženec pravilno odločil, da ima lastnost zavarovane osebe po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ že od 1. 6. 2012 dalje, to je od odjave iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kot občan oziroma prenehanja plačevanja prispevkov iz tega naslova s strani občine, saj od tega dne dalje ni bil zavarovan iz drugega naslova.
odškodninska odgovornost delavca - višina škode - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženka, ki je bila pri tožeči stranki zaposlena na delovnem mestu referent za delo s strankami in register, tožeči stranki iz hude malomarnosti povzročila škodo. Utemeljene pa so pritožbene navedbe o višini škode, ki jo je toženka povzročila tožeči stranki. Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do posameznih listinskih dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, ne do utemeljenosti odpisov in tudi ne do višine odpisov. Toženka je imela ustno pooblastilo, da se lahko z dolžnikom dogovarja o načinu in rokih ter odpisu 30 % zamudnih obresti od terjatev, kar je verificiral zakoniti zastopnik tožeče stranke, za odpis višjega odstotka zamudnih obresti (največ 50 %) pa je bila potrebna direktorjeva odobritev. Tožeča stranka je zatrjevala, da je šlo pri vtoženih primerih za neutemeljene odpise. Kot pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi, zgolj zaradi pomanjkanja dokumentacije odpisi še niso neutemeljeni. Neutemeljenost odpisov pa je dolžna dokazati tožeča stranka. Zato je sodišče prve stopnje preuranjeno odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti celotni z izvedenskim mnenjem ugotovljeni znesek škode. Toženka namreč odgovarja le za škodo, ki jo je tožnici povzročila, pa je ta ni mogla sanirati. Ker je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo preuranjeno, brez celovite dokazne ocene, pritožbeno sodišče ne more preveriti, ali je bilo v izpodbijani sodbi materialno pravo pravilno uporabljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo skladno razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
plačilo odpravnine - delovnopravna kontinuiteta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo za delovnopravno kontinuiteto med prejšnjim tožnikovim delodajalcem in toženo stranko. Tožena stranka je namreč kot delodajalec prevzemnik ohranila svojo identiteto in nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožnikov delodajalec, pri čemer je prevzela bistveni del zaposlenih, med njimi tudi tožnika, prevzela je tudi stranke s. p.-ja, proizvodnja se je nadaljevala brez prekinitve. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka delodajalec prevzemnik v smislu prvega odstavka 73. člena ZDR. Zato je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 108. člena ZDR-1 tožnik upravičen do odpravnine glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki in delodajalcu prenosniku, torej za skupaj devet let delovne dobe.
Določba 1. odstavka 279. člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Smisel določbe 1. odstavka 279. člena ZOR je v omejitvi zamudnih obresti pri periodičnih dajatvah, ki sicer lahko dosežejo nesorazmerno visoke zneske. Sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 279. člena ZOR, ki tudi pri občasnih denarnih dajatvah dopušča uveljavljanje zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih dajatev, v kolikor ni z zakonom dovoljena, se namreč ne nanaša na plačilo zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje (tretji odstavek 279. člena ZOR). Tožnik je zato upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od vsote zneskov denarnega nadomestila za brezposelnost oz. njegove razlike od vložitve tožbe dalje in ne od zapadlosti posameznih zneskov dalje.
odločitev o pričninah – sklep o povračilu potnih stroškov in izgubljenega dobička – pritožba – pravni interes za vložitev pritožbe – naknadno odpadel pravni interes za vložitev pritožbe – pravnomočnost odločbe
Glede na novo situacijo, ko je postopek pravnomočno končan in je odločeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, je pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper odločitve o pričninah odpadel. Stroški v zvezi s pričami so bili naloženi v plačilo tožeči stranki, ki pa jih, glede na odločitev prvega sodišča, ni uspela prevaliti na toženo stranko, zato tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbe.
ZUstS člen 23, 23/1. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10. ZObr člen 92, 92/11. ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanje
Ob ugotovitvi, da je tožnik že 23. 11. 2013 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v enajstem odstavku 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 9. 8. 2014. V skladu z navedenim členom vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
pravni interes - zavrženje pritožbe - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka
Četrti odstavek 343. člena ZPP določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodilo. Tožnica je v tem delovnem sporu v celoti uspela, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, kar pomeni, da je njena pritožba nedovoljena. Iz tega razloga je bilo potrebno glede na 352. člen ZPP pritožbo, ki se nanaša na odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s sklepom zavreči.
Stroški postopka so bili odmerjeni v skladu z ZPP in Odvetniško tarifo. Tožnica si je izbrala za zastopanje odvetnika, ki ima sedež v Ljubljani, zato stroški pooblaščenca za prihod iz Ljubljane v Mursko Soboto niso potrebni stroški za pravdo in jih mora tožnica nositi sama. Tožnica ima sicer pravico, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, vendar mora v takem primeru stroške prihoda nositi sama in jih ni mogoče naložiti v plačilo toženi stranki.
Toženkine privolitve v subjektivno spremembo sodišče ne more nadomestiti, lahko pa v primeru objektivne spremembe, če toženec spremembi nasprotuje, spremembo dovoli, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Predpostavka za odločanje o podrejenem toženem zahtevku je po 3. odstavku 182. in 1. odstavku 192. člena ZPP pravnomočna zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – solastnik – plačilo uporabnine za solastni delež nepremičnine – preprečitev uporabe – nasilje – privolitev v prikrajšanje – delež na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih zakoncev – postopek za ugotovitev deleža na skupnem premoženju – sodna poravnava – trditveno breme – nadpolovični delež zakonske zamudne obresti – zastaralni rok
S sodno poravnavo, s katero se je končal postopek zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju, pravdni stranki nista določili deleža na skupnem premoženju. Upoštevaje zakonsko domnevo (prvi odstavek 59. člena ZZZDR), bi moral toženec v predmetnem postopku, najkasneje po sklenjeni poravnavi, ponuditi trditve v prid (v pritožbi) zatrjevanega višjega deleža na skupnem premoženju.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060924
ZZZDR člen 59.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe – delež na skupnem premoženju – nova stvar – nasprotna tožba – delitev skupnega premoženja v pravdi – posebne okoliščine
V skupno premoženje zakoncev spada tudi morebitno vlaganje v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, če gre za vlaganje dela ali sredstev, ki jih lahko štejemo v skupno premoženje. V tem primeru v skupno premoženje spada vrednost skupnih vlaganj v posebno premoženje zakonca, ki so bila izvedena iz skupnih sredstev v času zakonske zveze. Če pa so bila dela in sredstva izvedena v času veljavnosti ZTLR in so dela spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar, potem je tožnica na tej nepremičnini pridobila lastninsko pravico, torej nepremičnina spada v skupno premoženje. Zakonec, torej toženec, čigar nepremičnina je z vložki skupnih sredstev spremenila svojo identiteto pa ima zato pravico do večjega deleža na skupnem premoženju, kar pa je potrebno uveljavljati z nasprotno tožbo.
napotitev na pravdo – spor med dediči – nujni dedič – uveljavljanje nujnega deleža
Pritožnik je zakoniti dedič po pokojnem zapustnikovemu sinu na podlagi vstopne pravice. V konkretnem primeru ima pravico do nujnega deleža, ker gre za oporočno dedovanje. Pritožnik bo lahko napoten na pravdo samo v primeru, če bo podal izjavo, da uveljavlja nujni delež, saj ima samo v takem primeru položaj stranke.
Za postopek sprejema sodnega depozita 169. člen ZNP določa, da se predmeti in denar sprejmejo v depozit pri vsakem stvarno pristojnem sodišču. Razpravljanje o vprašanju povezanosti strank s sodiščem, o vprašanju kraja izpolnitve in vrste izpolnitve (prinosnina) zato ni potrebno.
znižanje preživnine – spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – polnoletni otrok – pritožbena novota – načelo dispozitivnosti – pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti
Ker je toženka polnoletna, se ne uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki veljajo za spore iz razmerij med starši in otroki, zato tudi sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pridobivati dokazov po uradni dolžnosti.
prometna nesreča – prometna nezgoda – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – degenerativne spremembe – poškodba leve rame – udarec v hrbet – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja nega in pomoč – zamuda zavarovalnice – zamudne obresti – pogodbeno razmerje – direktna tožba
Po zdaj že ustaljenih stališčih sodne prakse se kot vzrok škode lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca. V njegovo sfero v obravnavanem primeru spadajo tudi ugotovljene degenerativne spremembe v predelu rame. Sodišče je z izvedencem medicinske stroke, ki je v celoti potrdilo tožnikovo izpovedbo, ugotovilo, da zaradi njih pred škodnim dogodkom ni trpel nobenih neugodnih posledic.
Priznanih 5,00 EUR za uro tuje pomoči.
Določilo 943. člena OZ se uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, pač pa za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ. Tožeča stranka od zavarovalnice neposredno uveljavlja odškodnino, ker tožena stranka kot zavarovateljica odgovornosti odgovarja za svojega zavarovanca, ki je imel pri njej sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje.
Za primer, da je odgovornost sporna in višina škode ni ugotovljena, ZOZP zamude ne določa. To pomeni, da je treba za take primere uporabiti splošni predpis, ki ureja zamudo. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je to 299. člen OZ. Če zavarovalnica ne izplača nespornega zneska odškodnine ali ko oškodovanec v pravdi uspe dokazati, da ima večjo škodo, sodišče odloča o zamudi skladno z 299. členom OZ.
Določilo petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju pritožbenega sodišča predpisuje znižanje nagrade za vse primere, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti, ne glede na vrsto postopka. Odvetnik postavljen po uradni dolžnosti v postopku po ZDZdr ni nobena izjema. V kolikor bi imel zakonodajalec namen nagrado znižati zgolj postavljenemu odvetniku v kazenskih postopkih, bi to moral izrecno določiti.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj
Prvo sodišče je imenovalo odvetnico A. A. za začasno zastopnico drugega toženca, upravičeno za sprejemanje pisanj. ZOdvT ni urejal nagrade za takšna opravila odvetnika, zato je treba za odmero nagrade uporabiti tarifo, ki je vsebinsko najbližje tovrstni storitvi. Ker gre za enostavno pisanje v pravdnem postopku, je na mestu uporaba tarifne številke 3503.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082077
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/2. SPZ člen 103. ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje – določitev deleža – delitev skupnega premoženja – domneva o enakih deležih zakoncev – izpodbijanje domneve – nasprotna tožba – ugovor – ugovor nadpolovičnega deleža – ugovor izključne lastninske pravice – pridobitev skupnega premoženja – posebno premoženje – vložek v skupno premoženje – pravica do izjave – pravna korist – zavrženje tožbe
Pravda zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) ni pogojena s predhodno uvedbo nepravdnega postopka zaradi delitve skupnega premoženja.
Sodna praksa ni enotna o tem, ali za izpodbijanje zakonske domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, zadošča ugovor ali pa je treba vložiti nasprotno tožbo. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-771/11 izhaja, da v primeru, ko je na spornih nepremičninah (ki so skupno premoženje) v zemljiški knjigi vknjižena tožena stranka kot edina lastnica, za izpodbijanje prej omenjene zakonske domneve zadošča ugovor nadpolovičnega deleža. Zato mora sodišče ugovor tožene stranke o nadpolovičnem deležu upoštevati kot ugovor samostojne nasprotne pravice ter se do njega opredeliti. Če tega ne stori krši ustavno pravico stranke do izjave.
pogojna obsodba – poseben pogoj v pogojni obsodbi – preklic pogojne obsodbe – obvestilo o seji pritožbenega senata
Ob izrečeni pogojni obsodbi z določenim posebnim pogojem, da obsojenka oškodovancem povrne povzročeno škodo, je obsojenka vedela, da se mora potruditi in pokazati pripravljenost, da škodo povrne. Zato njena nezaposlenost, ob izkazani nepripravljenosti škodo povrniti, ni razlog, da se pogojna obsodba ne prekliče.