Pogodba o čiščenju hotelskih sob jasno določa, da mora toženka tožnici plačati vse dodatno izvedene ure čiščenja (nad 372 urami čiščenja na mesec) po (v pogodbi) določeni ceni. Zavzemanje toženke, da pogodba določa, da je tožnica upravičena le do plačila nadur v mesecih, v katerih je bila zasedenost hotela večja od 60%, ni utemeljeno, saj takšne vsebine sklenjena pogodba nima. Toženkino pritožbeno izpostavljanje nekakšne drugačne utečene poslovne prakse med pravdnima strankama, je njena lastna dokazna ocena, ki ji ni mogoče slediti, pa čeprav je podkrepljena z dokaj domiselnim razumevanjem spisovne vsebine.
rejništvo - namestitev otroka v rejniško družino - prenehanje rejništva - prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer - namestitev otroka v zavod - otrokova korist - upoštevanje otrokove koristi
Dekličine hude čustvene stiske, ki so posledica negativnih izkušenj v primarni družini in travmatiziranosti, nazorno kažejo, da je le z namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njene koristi, pa tudi koristi njenih sorojencev.
Odločitve o prenehanju rejništva je preuranjena. Rejnica za deklico predstavlja zelo pomembno osebo. Omogoča ji izkušnjo družinskega življenja ter pomaga pri vzpostavljanju vezi in stikov med materjo in hčerko.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - zavarovalno kritje - nihajna poškodba vratne hrbtenice - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - pravdni stroški po uspehu - brezplačna pravna pomoč
Tožnik uveljavlja zahtevek na podlagi zavarovalne police AO+ zavarovanja. Ker zavarovalno kritje po polici ne obsega škode zaradi lažje nihajne poškodbe vratne hrbtenice, je sodišče odškodnino za negmotno škodo odmerjalo le za posledice, ki jih je utrpel zaradi odprtega zloma in izpaha bližnjega členka mezinca leve roke.
OZ člen 190, 190/1. ZKUASP člen 44, 44/4. ZASP člen 157.
priobčevanje komercialnih fonogramov - denarno nadomestilo - skupni sporazum - višina nadomestila - civilna kazen po ZASP
Prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. To pa je stališče, pri katerem vztraja VSL od februarja 2013 naprej in na katerem temelji tudi prvostopenjska sodba.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja
Stališča sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o izkazu (sedanjega) prvotoženčevega ravnanja v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve tožnika ni razumeti tako, da bi od tožeče stranke zahtevalo izkaz namena oziroma celo dolžnikove krivde. Je pa zahtevalo subjektivno vez oz. časovno ″korelacijo″ med razpolaganjem s premoženjem in vložitvijo tožbe oz. predloga za izdajo začasne odredbe v tej konkretni zadevi.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje zdravja drugih - ogrožanje lastnega zdravja - zaslišanje pridržane osebe
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da pritožnica nedvomno ogroža svoje zdravje z nejemanjem zdravil, pa tudi zdravje drugih (metanje posode, grožnje sosedi), pri čemer je takšno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima še vedno hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vzrokov ogrožanja pa v tej fazi bolezni, ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
posojilna pogodba - pisna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazno breme - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard pretežne verjetnosti - znižanje dokaznega standarda - nižji dokazni standard
Dokazno breme o tem, da je tožnik tožencema posodil zatrjevani znesek oziroma zneske, je na tožeči stranki. Podobno kot v sodni praksi velja, da je nasproten dokaz v primeru posojilojemalčeve pisne potrditve prejema denarja, največkrat zelo težaven, velja tudi, da je zahtevno dokazno breme posojilodajalca v odsotnosti pisne pogodbe oziroma potrdila o izročitvi denarja.
Pri vsebinskem odločanju o pravno pomembnih okoliščinah v pravdnem postopku je potreben dokazni standard prepričanja o relevantnih dejstvih. Sodna praksa sicer v nekaterih primerih, ko je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva ta dokazni standard praktično nedosegljiv, dopušča znižanje dokaznega standarda, tako da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju.
Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da bi bili glede na ugotovljeno dejansko stanje lahko izpolnjeni pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse, a nato izhajalo iz stališča, da tožena stranka odloga oziroma obročnega plačila sodne takse ni predlagala. Navedeno stališče sodišča prve stopnje je zmotno, saj je sodna praksa zavzela tudi stališče, da predlog za oprostitev plačila sodne takse vključuje tudi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ne glede na to, ali je stranka to izrecno predlagala ali ne. Posebej to velja v primeru, ko k taki odločitvi merijo tudi same navedbe pravdne stranke.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033683
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1. ZNP-1 člen 96, 96/2, 100.
predlog za izdajo začasne odredbe - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - ugrabitev otroka - zahteva za vrnitev otroka - pravica do stikov - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - starševska skrb - pristojnost za odločanje - otrokova korist - neformalni razgovor z otrokom - vloga centra za socialno delo
Namen Haaške konvencije ni vsebinsko reševanje spornih razmerij, ampak vzpostavitev prejšnjega stanja z namenom, da se omogoči pristojnim organom države, iz katere je bil otrok odpeljan, da v skladu s svojim pravom odločajo o starševski skrbi za otroka.
Uredba Bruselj II a vsebuje pravila o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, med drugim pa tudi posebne določbe o pristojnostih v primerih ugrabitve otrok. Ne ureja pa vsebine pravnega varstva. Oblika in vsebina pravnega varstva je v pristojnosti nacionalnega sodišča. Uredba zagotavlja, da sodišča države izvora obdržijo pristojnost za odločanje o vprašanjih starševske skrbi ne glede na ugrabitev.
Starši pri izvedbi neformalnega razgovora z otrokom nimajo poudarjene vloge. V skladu z določbo drugega odstavka 96. člena ZNP-1 se neformalni razgovor vedno opravi brez prisotnosti staršev. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče celo odloči, da se staršem ne dovoli vpogled v zapis, poslušanje ali ogled posnetka.
Centri za socialno delo so strokovni pomočniki sodišča. Njihova mnenja imajo pomembno težo v postopku, vendar pa sodišča nanje niso absolutna vezana. Dolžnost sodišča je, da mnenje oceni, odločitev pa sprejme tudi ob upoštevanju preostalega dokaznega sklopa.
Četrti odstavek 67. člena ZKP, ki določa, da se sme za zagovornika vzeti samo odvetnik, njega pa lahko, razen pred vrhovnim sodiščem, nadomešča tudi odvetniški kandidat, velja le za zagovornika po pooblastilu, ne pa tudi za zagovornika po uradni dolžnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - fizični napad
Pritožbeno sodišče poudarja, da je kakršnikoli pretep na delovnem mestu oziroma fizični napad na sodelavca obsojanja vreden in ni dopustna nobena toleranca. V vsakem primeru takšno ravnanje po vseh pravnih standardih pomeni hujšo kršitev. Glede na okoliščine primera pa gre tudi za takšno hujšo kršitev, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče niti do izteka odpovednega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00034427
ZPP člen 286, 337, 339, 339/2. OZ člen 39, 41, 50, 50/1, 50/2, 82, 87, 87/1, 111, 564, 564/1, 568, 568/2. ZD člen 141.
pogodba o preužitku - ničnost - darilo - aleatorna pogodba - nedopusten dokaz - razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - prepis zvočnega posnetka
Zapustnik, četudi je bil s snemanjem seznanjen in je vanj privolil, ni bil seznanjen s tem, kdo bo z vsebino posnetka še seznanjen oziroma v kakšne namene je bil posnetek sneman (oz. izdelan prepis), in da iz tega razloga o tem, da bo ta posnetek (in njegov prepis) uporabljen v sodnem postopku, ni mogel prosto odločati in tudi ne prosto odločati o morebitnih posledicah svojih izjav v sodnem postopku.
Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da sta bila omenjena dokaza iz tega razloga pridobljena s kršitvijo pravice do zasebnosti zapustnika, posledično je zato tudi pravilno presojalo še, ali je takšna dokaza kljub temu dopustno uporabiti v pravdnem postopku.
Glede na to, da je ugotovilo, da je tožnica vsebino pogovora lahko in tudi je dokazovala tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da v tem konkretnem primeru ne obstajajo takšne posebej utemeljene okoliščine, na podlagi katerih bi lahko sodišče dopustilo izvedbo teh dokazov, da je zato v tem konkretnem primeru vendarle potrebno dati prednost pravici zapustnika do zasebnosti pred pravico tožnice do učinkovitega pravnega varstva.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na aleatorno naravo pogodbe o preužitku, za katero ni uporabljivo načelo enakih vrednosti dajatev. Korist na eni strani in breme pogodbenih strank na drugi strani v trenutku sklenitve pogodbe res nista bili določljivi, kar pa je razumljivo, ker je pri aleatornih pogodbah tveganje del pogodbene podlage ob sklepanju pogodbe v letu 2015 nobena od pogodbenih strank ni mogla vedeti, kolikšen obseg skrbi bo potreboval zapustnik in časa trajanja nudenja pomoči s strani drugotoženca, saj je dokazni postopek pokazal, da je bil zapustnik v letu 2015 še dokaj pri močeh, čeprav je že potreboval določeno pomoč, da je bil zapustnik, čeprav je bil star cca. 87 let, kljub kapi v zdravstvenem stanju, ki za takšnega starostnika ni bolj kritično kot za povprečne starostnike njegovih let in tudi ni bilo razloga, da bi se v kratkem času pričakovala njegova smrt, da pa sta si zapustnik (in njegova žena) s sklenitvijo pogodbe želela zagotoviti dosmrtno varnost.
vrnitev v prejšnje stanje - štetje rokov - delovni dnevi
Napačno štetje roka za vložitev pritožbe, pri čemer iz samega predloga ne izhaja, da tožnik ne bi bil sposoben razumeti pomena predmetnega postopka oziroma skrbeti za svoje pravice v postopku, ni mogoče šteti za skrbno ravnanje stranke.
Pravilno je pritožbeno zavzemanje, da odločanje o tem, ali bo sodišče predhodno vprašanje reševalo samo, ali pa bo postopek do pravnomočne rešitve tega vprašanja na matičnem področju prekinilo, terja upoštevanje načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
sklep skupščine delničarjev - bilančni dobiček - delna pripoznava tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - separatni stroški - potrebnost stroškov - končni uspeh strank v postopku
Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega stroškovnega dela sodbe, je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki priznalo tudi separatne stroške in sicer za zastopanje na naroku dne 3. 7. 2019 in sestavo dveh pripravljalnih vlog (druge z dne 23. 1. 2019 in tretje z dne 3. 4. 2019). Nato je tožeči stranki priznalo še sorazmeren del sodne takse, ki se nanaša na postopek v zvezi s pripoznanim delom tožbenega zahtevka, toženi stranki pa je priznalo stroške za sestavo odgovora na tožbo in zastopanje na naroku za glavno obravnavo. Katere postavke stroškov je kateri od pravdnih strank prvostopenjsko sodišče priznalo je torej razvidno iz izpodbijanega sklepa. Vprašanje vrednotenja posameznih postavk skladno z odvetniško tarifo pa je stvar presoje pravilne uporabe materialnega prava.
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 190. člena OZ odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke - delodajalca, ki je zahtevala, naj ji toženec vrne del zadržanih akontacij denarnih sredstev, namenjenih pokrivanju stroškov na službenih poteh, ki jih je opravil kot voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na podlagi 190. člena OZ, saj tožeča stranka ni dokazala, da bi bil toženec brez pravnega temelja obogaten na njeno škodo, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je namreč prejel prav toliko akontacije, kot je je porabil za stroške, ki so mu dejansko nastali na službeni vožnji v mednarodnem prometu.
pritožbena seja - navzočnost na seji pritožbenega senata - dejansko stanje
Pritožnik je podal vsebinsko prazen predlog za udeležbo na seji senata, pri čemer ni v ničemer pojasnil morebitnega prispevka obdolženca in njegovega zagovornika pri razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj. Pritožbeno sodišče pa je glede na naravo stvari presodilo, da njuna navzočnost na seji ne bi bila koristna za razjasnitev stvari (445. člen ZKP). Navedena namreč ne bi mogla natančneje pojasniti navedb in stališč iz pritožbe, povezanih z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvene kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.