TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah I. in II. izreka potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženima strankama nerazdelno povrniti njune pritožbene stroške v višini 921,86 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku paricijskega roka dalje do plačila.

Zapustnik, četudi je bil s snemanjem seznanjen in je vanj privolil, ni bil seznanjen s tem, kdo bo z vsebino posnetka še seznanjen oziroma v kakšne namene je bil posnetek sneman (oz. izdelan prepis), in da iz tega razloga o tem, da bo ta posnetek (in njegov prepis) uporabljen v sodnem postopku, ni mogel prosto odločati in tudi ne prosto odločati o morebitnih posledicah svojih izjav v sodnem postopku.

Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da sta bila omenjena dokaza iz tega razloga pridobljena s kršitvijo pravice do zasebnosti zapustnika, posledično je zato tudi pravilno presojalo še, ali je takšna dokaza kljub temu dopustno uporabiti v pravdnem postopku.

Glede na to, da je ugotovilo, da je tožnica vsebino pogovora lahko in tudi je dokazovala tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da v tem konkretnem primeru ne obstajajo takšne posebej utemeljene okoliščine, na podlagi katerih bi lahko sodišče dopustilo izvedbo teh dokazov, da je zato v tem konkretnem primeru vendarle potrebno dati prednost pravici zapustnika do zasebnosti pred pravico tožnice do učinkovitega pravnega varstva.

Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na aleatorno naravo pogodbe o preužitku, za katero ni uporabljivo načelo enakih vrednosti dajatev. Korist na eni strani in breme pogodbenih strank na drugi strani v trenutku sklenitve pogodbe res nista bili določljivi, kar pa je razumljivo, ker je pri aleatornih pogodbah tveganje del pogodbene podlage ob sklepanju pogodbe v letu 2015 nobena od pogodbenih strank ni mogla vedeti, kolikšen obseg skrbi bo potreboval zapustnik in časa trajanja nudenja pomoči s strani drugotoženca, saj je dokazni postopek pokazal, da je bil zapustnik v letu 2015 še dokaj pri močeh, čeprav je že potreboval določeno pomoč, da je bil zapustnik, čeprav je bil star cca. 87 let, kljub kapi v zdravstvenem stanju, ki za takšnega starostnika ni bolj kritično kot za povprečne starostnike njegovih let in tudi ni bilo razloga, da bi se v kratkem času pričakovala njegova smrt, da pa sta si zapustnik (in njegova žena) s sklenitvijo pogodbe želela zagotoviti dosmrtno varnost.