ZPP člen 72, 72/1, 75, 75/1. ZFPPIPP člen 56, 119, 119/1.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zahteva za izločitev stečajnega sodnika - zahteva za izločitev sodniškega pomočnika - procesna legitimacija - upniki
Višje sodišče ugotavlja, da listinska dokumentacija v spisu (na katero se, sicer le pavšalno, sklicuje pritožnik) ne potrjuje njegove trditve, da je upnik stečajnega dolžnika, saj iz nje ni razvidno, da bi v stečajnem postopku prijavil terjatev. Le na tak način bi lahko izkazal, da je upnik. Višje sodišče zato soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da pritožnik ni stranka glavnega stečajnega postopka, ki se je začel z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka in zato ni upravičen opravljati procesnih dejanj (56. člen ZFPPIPP).
stečajni postopek - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zahteva za izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodniškega pomočnika - procesna legitimacija
Listinska dokumentacija v spisu (na katero se, sicer le pavšalno, sklicuje pritožnik) ne potrjuje njegove trditve, da je upnik stečajnega dolžnika, saj iz nje ni razvidno, da bi v stečajnem postopku prijavil terjatev. Le na tak način bi lahko izkazal, da je upnik.
Res je, da izvedenec v izvedenskem mnenju navaja, da bi tožnik kot solastnik dosegel dinamiko sečenj, bi lahko v letih 2014 in 2015 posekal 50,16 m3 neto iglavcev, kar ob prodajni ceni, ki je v tem letu znašala 60,00 EUR na m3, pri tožniku, glede na njegov solastni delež, pomeni čisti dohodek v višini 1.404,48 EUR, vendar tega zneska ni mogoče šteti niti kot zmanjšanje tožnikovega premoženja za ta znesek, niti kot preprečitev povečanja tožnikovega premoženja za ta znesek. Navedeno količino lesa je namreč lahko tožnik posekal predhodno ali naknadno v okviru 10-letnega etata.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - prenehanje delovnega razmerja - iskanje zaposlitve - nesodelovanje stečajnega dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pritožbene novote
Dolžnik je na naroku sam potrdil, da je bil obveščen o svojih obveznostih. Prav tako je iz elektronskih sporočil, priloženih k ugovoru proti odpustu obveznosti, tudi razvidno, da ga je upraviteljica še dodatno pozivala, da ji pošlje poročilo o aktivnostih, da bi našel zaposlitev. To pa pomeni, da je prav dobro vedel, kakšne so njegove obveznosti. Pričakovanje, da bo lahko pozive upraviteljice ignoriral brez posledic, pa nima nikakršne podlage. Dolžnik je svoje obveznosti poznal, pa jih ni izpolnjeval, prav tako pa tudi iz njegovih navedb ni razvidno, da bi si sploh iskal kakršnokoli službo, razen pri podjetju T. d.o.o.
ZPP člen 168, 168/1, 319, 319/1. ZST-1 člen 11, 14a.
odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - pravnomočnost sodbe - konec postopka - nov predlog - zavrženje predloga - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Za ugotovitev, da je pravdni postopek pravnomočno končan in da zato v tem postopku tožeča stranka nima več pravice doseči oprostitve plačila dolžne takse za redni in pritožbeni postopek, je pomembno, ali so izpolnjeni pogoji iz 319. člena ZPP, ki določa, da postane pravnomočna tista sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. Ker je tako redni postopek kot tudi pritožbeni postopek že pravnomočno končan, se izkaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nedovoljenih predlogov tožeče stranke, ki se nanašata na plačilo sodnih taks, ki so zapadle v plačilo na podlagi poteka roka, za katerega so bila plačila odložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00024791
OZ člen 247, 247/1. ZVPot člen 23. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pogodba o naročniškem razmerju - telekomunikacijske storitve - zaračunavanje telekomunikacijskih storitev - neplačilo računov - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - splošni pogodbeni pogoji - sprememba splošnih pogojev - pravica do odstopa od pogodbe - pogodbena kazen - nepošteni pogodbeni pogoji
Določbe splošnih pogojev, ki se nanašajo na povrnitev stroškov trajnega oziroma začasnega izklopa priključka ter stroškov vzdrževanja priključka v začasnem izklopu, do potrošnika niso nepoštene, plačilo navedenih stroškov tudi ni v nasprotju z določbo prvega odstavka 247. člena OZ.
KZ člen 65, 65/3, 65/3-1, 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3.
nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - povzročitev neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe - predrzna ali brezobzirna vožnja - konkretizacija zakonskih znakov - vzročna zveza - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - izbira navodil - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - soglasje obdolženca
Storilec kaznivega dejanja po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 lahko ustvari predrzno ali (in) brezobzirno vožnjo s kataloškimi, ne pa tudi z drugimi ali drugačnimi kršitvami cestno prometnih pravil, skratka le s kršitvami iz alineje 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1.
pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe - veljavnost odpovedi - stroški upravljanja - poslovni prostor
Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožena stranka šele v dopisu z dne 29. 5. 2017 odpovedala Pogodbo o upravljanju, vzdrževanju in obratovanju poslovnih prostorov št. 000 z dne 1. 10. 2006. V 3. točki dopisa z dne 29. 5. 2017 je Pogodba izrecno navedena kot (pravna) podlaga za opravljanje storitev upravljanja poslovne stavbe, pripadajočih objektov, zemljišč in naprav na ... v Ljubljani. V nadaljevanju dopisa pa je nato izrecno navedeno, da pooblaščene družbe (med njimi tudi tožena stranka) odstopajo od navedenih pogodbenih razmerij in še vseh drugih pogodbenih razmerij glede upravljanja poslovne stavbe. Na podlagi navedenega je bila Pogodba nedvomno odpovedana šele z dopisom z dne 29. 5. 2017, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 171, 237a, 237a/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 12.
stečajni postopek - odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - imenovanje upravitelja - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem - višina sredstev v bilanci stanja - umik predloga za začetek stečajnega postopka - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - nadzor nad poslovanjem
Pritožnik v pritožbi navaja, da upravitelj v obdobju teh dveh mesecev ni imel poslovnih dogodkov, da ni imel sklenjenih najemnih in podobnih poslovnih razmerij, ki bi jih bilo treba nadzirati, ter da v tem času tudi ni imel zaposlenih. Zato meni, da je sklep o nagradi nepravilen. Vendar s tako pritožbo ne more uspeti. Višina nadomestila upravitelju za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP se na podlagi določbe 12. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilni likvidaciji ter o stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, odmerja glede na višino zneska sredstev v bilanci stanja. Da bi sodišče zmotno ugotovilo to izključno pomembno pravno dejstvo, pa pritožnik ne zatrjuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00027351
KZ-1 člen 296, 296/1. ZKP člen 379, 379/2, 380, 380/1.
kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Obdolženi je oškodovanko dvakrat spravil na tla, jo tam brcal, nato pa še porinili v stenski obešalnik za oblačila. Utrpela je več poškodb, odpeljana je bila na urgenco, iz njene izpovedbe pa izhaja, da se je počutila ogroženo, da se je bala, da jo bo obdolženi v glavo in da jo bi ubil. Dogajanje se je odvijalo v zaprtem prostoru, kjer se oškodovanka ni mogla umakniti, njena nemoč pa se kaže tudi v sami fizični konstituciji oškodovanke, ki je bistveno šibkejša od obdolženega. Navedeno kljub temu, da je šlo za enkratno uporabo fizične sile, po oceni pritožbenega sodišča kaže na to, da se je obdolženi grobo znesel nad oškodovanko do te mere, da je postala objekt izvajanja nasilja. Četudi oškodovanka ni utrpela hujših posledic (poškodb) je obdolženi s svojim ravnanjem oškodovanko spravil v ponižujoč, inferioren položaj, ki je pri oškodovanki utemeljeno vzbudil strah in nemoč.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji nepremičnin - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - pravica do pritožbe - predmet prodaje - stvar izven pravnega prometa - javna cesta
Na dopustnost predmeta prodaje v smislu res extra commmercium je dolžno paziti sodišče, ki stečajni postopek vodi. Tega vprašanja ne sme enostavno prezreti. Sodišče prve stopnje ni bilo zavezano izdati sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Dopustnost prodaje je lahko presojalo pri izdaji sklepa o izročitvi.
Sama okoliščina, na kateri gradi sodišče prve stopnje obsodilno sodbo, da so obdolženca v postopku, v katerem je izpovedoval oškodovanec, zastopali kar trije odvetniki, pa ni in ne more biti sestavni del izreka napadene sodbe, kot to skuša z obrazložitvijo napadene sodbe, predstaviti sodišče prve stopnje.
ZPP člen 213, 220, 249, 252, 252/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - ogled kot dokazno sredstvo - obseg in predmet izvedenskega mnenja
Odločitev o tem, potem ko je predlagan dokaz z ogledom, ali bo takšen dokazni predlog izvedlo, sprejme sodišče. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, namreč odloča sodišče (213. člen ZPP). Izvedenec ni pristojen sam odločati, ali bo nek dokaz izvedel. Na zahtevo izvedenca se sicer lahko izvedejo v skladu s 7. členom ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje (drugi odstavek 252. člen ZPP), vendar pa mora odločitev o izvedbi dokaza sprejeti sodišče. Izvedenec mora ravnati po navodilih sodišča in izvedensko delo opraviti v obsegu, kot mu je to naložilo sodišče.
ZPP člen 249, 249/1, 286b. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 50, 50/1, 50/1-2, 50/1-3, 51, 51/1, 51/1-4, 52, 52/1, 52/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - upravičenost izvedenca do nagrade - izdelava izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja - ravnanje v skladu z navodili - nepravilnost izvedenskega mnenja - dokazna ocena sodišča - predujem za dopolnitev - pripombe na izvedensko mnenje - posvet z drugim izvedencem - višina nagrade izvedenca
Nestrinjanje tožeče stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico do plačila izvedenca ne vpliva. Sodni izvedenec je namreč na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade, to pa pridobi takrat, ko izvedeniško mnenje izdela. Bistveno za odmero nagrade je tako le, da je izvedenec ravnal v skladu z navodili sodišča, in ker se je izvedenec v konkretnem primeru v izdelanem izvedenskem mnenju opredelil do vseh vprašanj tožeče stranke in tožene stranke, ki zadevajo njegovo stroko, ter pojasnil razloge, zakaj se do nekaterih ne more (ker gre bodisi za pravna vprašanja bodisi za vprašanja zunaj njegove stroke), je tako izpolnil svojo nalogo, kot mu jo je naložilo sodišče prve stopnje. Nagrada za opravljeno delo mu zato pripada.
Številčnost (ne)zahtevnih vprašanj še ne predstavlja odločilnega kriterija razmejitve med zahtevnim in izjemno zahtevnim mnenjem. Pač pa je potrebno zahtevnost mnenja celovito ocenjevati v objektivnem smislu z vidika več kriterijev, zlasti glede na obsežnost dokumentacije, razpoložljivost časa, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja.
tožeča stranka v tujini - tuja pravna oseba - izplačilo predujma iz sredstev sodišča - sodna poravnava - vložitev tožbe - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - založitev predujma za začasnega zastopnika - napačna uporaba materialnega prava - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Glede na popolnoma jasno določilo petega odstavka 146. člena ZPP, se stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenovanega za tožečo stranko, založijo iz sredstev sodišča. Dejstvo, da sta se pravdni stranki s poravnavo dogovorili, da vsaka krije svoje stroške postopka, še ne pomeni, da lahko sodišče obide navedeno zakonsko določilo, ki izrecno določa, da se navedeni stroški plačajo vnaprej iz sredstev sodišča. Šele nato je te stroške v skladu s prvim odstavkom 146. člena ZPP dolžna kriti tožeča stranka. V obravnavanem primeru sta se pravdni stranki tako dogovorili tudi s sodno poravnavo, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - zavrnitev predloga - predmet obravnavanja - nasilje v družini - neizkazanost
Nasprotni udeleženec nima več stikov s predlagateljem od novembra 2017 dalje. Od tedaj dalje nasprotni udeleženec tudi ne prihaja več v neposreden stik s predlagateljico, razen tedaj, ko se srečata na narokih v okviru sodnih postopkov. Že iz tega izhaja, da nasprotni udeleženec v relevantnem obdobju ni mogel izvrševati fizičnega nasilja nad predlagateljema, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Dogodki izpred večih let (fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico med njeno nosečnostjo) ne morejo biti predmet obravnavanja v tem postopku.
Predlagatelja nista izkazala, da bi nasprotni udeleženec v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga proti njima izvrševal kakršnakoli ravnanja, ki bi izpolnjevala zakonske znake psihičnega nasilja.
sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - samostojni podjetnik posameznik - dobiček iz dejavnosti - pozitivni poslovni izid - dohodek iz kmetijske dejavnosti - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - premoženjsko stanje prosilca - materialni položaj - dohodkovni cenzus - premoženjski cenzus - preseganje finančnega cenzusa
Iz podatkov izkaza poslovnega izida izhaja, da je tožnica v tem poslovnem letu poslovala brez izgube, njen dobiček iz poslovanja, skupaj z drugimi prihodki in ob upoštevanju finančnih obveznosti pa je znašal 11.588,03 EUR. Že na tej podlagi je mogoče utemeljeno zaključiti, da pri tožeči stranki ni izpolnjen prvi pogoj za taksno oprostitev, to je, da sredstev za obročno plačilo sodne takse (80,70 EUR mesečno v desetih obrokih) ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sklicevanje pritožbe na zgolj minimalno presežen cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter na napačno upoštevanje dohodkov iz kmetijske dejavnosti in lastništva nepremičnine, je zato za odločitev brezpredmetno.
prodajna pogodba - pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - materialno pravo - ugovorne navedbe - trditveno in dokazno breme - napotki pritožbenega sodišča - pravna dejanja - pravna vprašanja - ponovno sojenje
Skladno s prvim odstavkom 362. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP je moralo sodišče prve stopnje le opraviti pravdna dejanja in obravnavati sporna vprašanja, kar je tudi storilo. Nižja sodišča niso vezana na pravna in materialna stališča višjih sodišč, za kar se očitno zavzema pritožba, zato do zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni prišlo. S pritožbo toženka torej želi preko lastne razlage določb in pogojev pogodbe, ki se nanašajo na po pogodbi predvideni (redni) prodaji nepremičnine in izvedbi investicije, neutemeljeno na tožnike prevaliti nekakšno dodatno trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki jih tožniki za utemeljenost zahtevka po določbah 5.2. in zadnjega odstavka 2.3. člena pogodbe niso bili dolžni zatrjevati in izkazovati.
pritožba zoper odločitev o stroških - nepravilen izračun stroškov - seštevek - odmera pritožbenih stroškov - vrednost izpodbijanega dela
Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti potrebne pritožbene stroške, ki so odmerjeni od vrednosti izpodbijanega dela.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1112. ZPP člen 163, 163/7.
sodna taksa za redni postopek - nastanek taksne obveznosti - neplačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Tožeča stranka je tista, ki je vložila tožbo in je bila zavezana plačati sodno takso za redni postopek po pozivu sodišča po določilih ZST-1. Ker takse ni plačala, pa mora nositi posledice neplačila, na katere je bila v plačilnem nalogu pravilno opozorjena. Pritožbene trditve, da je do navedenega stroška sodne takse za redni postopek prišlo izključno zaradi ravnanja tožene stranke, pa se nanašajo na odločitev o stroških postopka, zato za odločitev o plačilu dolgovane takse niso pomembne.