DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026451
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 131.
regres za letni dopust - odškodninska odgovornost delavca - huda malomarnost - trditveno in dokazno breme
Prvi odstavek 177. člena ZDR-1 določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, to škodo dolžan povrniti. Za odškodninsko odgovornost delavca morajo biti izpolnjeni vsi štirje elementi splošnega civilnega delikta, ki ga opredeljuje OZ v 131. členu. Delodajalcu mora škoda nastati, ta škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja delavca, podana mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, obstajati pa mora tudi odgovornost delavca, ki je strožja (delavec mora škodo povzročiti namenoma ali iz hude malomarnosti). Vse te elemente je dolžan v postopku dokazati delodajalec, vključno s tem, da je delavec povzročil škodo namenoma (oziroma naklepno) ali iz hude malomarnosti. Če teh elementov ne dokaže, odškodninske odgovornosti delavca ni mogoče ugotoviti.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je tožencu naložilo, da tožniku plača zapadle najemnine in stroške, svoje odločbe ni oprlo na nedovoljena razpolaganja strank. Tožnik je namreč po materialnem pravu upravičen zahtevati plačilo najemnine, če je s pogodbo med strankama tako dogovorjeno.
odločitev o pravdnih stroških - odvetniška tarifa - sprememba predpisa
Pravica do povračila stroškov je odvisna od uspeha v postopku in torej od odločitve o glavni stvari. Z vidika odmere stroškov pa je bistven čas odločanja sodišča o stroških postopka. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena nove (in stare) Odvetniške tarife). Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti uporabiti novo Odvetniško tarifo, in s tem tudi vrednost točke 0,60 EUR, saj s sklepom z dne 14. 1. 2019 o stroških postopka ni bilo odločeno. Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo še staro vrednost točke, je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026482
ZDR-1 člen 24, 179.. OZ člen 131, 179, 179/1.. ZVZD člen 5.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih tleh
Tožnica je padla, ker ji drugo toženka ni zagotovila ustrezne obutve za čiščenje mokrih površin, ker ji torej ni zagotovila varnega delovnega okolja (24. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). V tem je protipravno ravnanje drugo toženke, tožnici je škoda nastala, škoda je v vzročni zvezi z ravnanjem drugo toženke. Zato je podana odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
Drugo toženka je pri prvo toženki zavarovala odgovornost, kar pa v razmerju do tožnice kot oškodovanke ne pomeni, da drugo toženka za škodo ne bi odgovarjala. Ob ugotovljenih predpostavkah odškodninske odgovornosti za škodo odgovarja drugo toženka, vprašanje regresiranja odškodnine s strani prvo toženke (in pri tem dogovor o odbitni franšizi kot dogovor o lastni udeležbi druge toženke kot zavarovanke) pa ni pomembno z vidika razmerja med drugo toženko in tožnico, ki je predmet tega spora.
dodatni sklep o dedovanju - ugotavljanje obsega dodatne zapuščine - leasing - pravica do odkupa stanovanja - lastništvo stanovanja
Zapustnik je bil na podlagi pogobe o leasingu v trenutku svoje smrti samo imetnik pravice do odkupa spornega stanovanja, ne pa tudi lastnik stanovanja.
nagrada upravitelja - pridobitev procesne legitimacije upnika - sklep o končni razdelitvi - načrt razdelitve - splošna razdelitvena masa - končni načrt razdelitve - ugovor proti načrtu razdelitve - poznejša razdelitev - končna razdelitev - prenos premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - prevzem premoženja s strani upnika - sklep o prvi prednostni razdelitvi stečajne mase
Na podlagi izjave upnika, da sprejme vse ponujeno neunovčljivo premoženje dolžnika, upnik še ni pridobil pravice do prevzema celotnega premoženja. Koliko ga bo pridobil, je odvisno od ocenjene vrednosti tega premoženja ter od višine njegove priznane in še neplačane terjatve.
ZPP sodišče zgolj pooblašča, da več pravd (oziroma postopkov) lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti.
Iz določbe četrtega odstavka 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec oziroma nasprotna udeleženka, torej oseba, proti kateri je predlog vložen (prvi odstavek 19. člena ZNP), v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine glavni delničar, torej tisti, ki mora odpravnino plačati.
disciplinska odgovornost - denarna kazen - odklonitev dela
Tožnik je v sodnem postopku izpovedal, da je bilo dejansko stanje v disciplinskem postopku pravilno ugotovljeno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik spornega dne odklonil delo in ni prevzel službe po veljavnem razporedu dela za za sporni mesec in se tudi ni vpisal v evidenco razporeda in ugotavljanja sposobnosti za delo. Ker je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji drugega odstavka 5. člena in 8. alineji prvega odstavka 6. člena pravilnika tožene stranke, mu je ta utemeljeno izrekla disciplinsko sankcijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024637
SPZ člen 90. ZPP člen 286b. ZNP člen 37.
ukinitev nujne poti - potrebnost nujne poti - vsebina predloga - nesklepčnost predloga - oblikovanje tožbenega predloga - prestavitev poti - sprememba trase poti - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev - predlagalni nepravdni postopek
Ukinitev nujne poti je možna le, če ni več potrebna. Nepotrebna pa po stališču pravne teorije in sodne prakse postane le tedaj, kadar gospodujoča nepremičnina pridobi svoj (tj. lasten/neposreden) dostop do javne ceste. Da tega parcela nasprotnega udeleženca nima oziroma ga ni pridobila, pritožnik ni trdil niti tega ne zatrjuje v pritožbi. Navajal je (in pri tem vztraja tudi v pritožbi), da je dostop do javne ceste z nepremičnine nasprotnega udeleženca (zaradi spremenjenih okoliščin) mogoč tudi po drugi trasi. Ob tem je ključno, da terja le ukinitev sodno določene nujne poti, ne pa tudi njene prestavitve oziroma spremembe, kar 90. člen SPZ omogoča lastniku nepremičnine, ki je obremenjena z nujno potjo, da zahteva, da se njuna pot prestavi in spelje po drugi nepremičnini (ki je bodisi njegova bodisi v lasti tretje osebe), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne.
Sodišče odloča o dovolitvi nujne poti samo v okviru predloga.
Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 7.
kolektivni delovni spor - reprezentativni sindikat - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Vlada RS je sprejela dne 10. 1. 2013 sklep, v katerem je določila, da se za namen povračil stroškov in drugih prejemkov ter drugih pravic in obveznosti zaposlenih v organih državne uprave določa uporabo enotnega daljinomera, in sicer daljinomer "zemljevid.najdi.si", zato je nasprotovanje uporabi tega portala neutemeljeno.
Ker je javno prevozno sredstvo glede na vozni red in delovni čas zaposlenih v popoldanski izmeni možno uporabiti, je nasprotni udeleženec pravilno obračunaval stroške javnega prevoza in ne kilometrine.
krivdna odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - identično dejansko stanje - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - verbalni konflikt - presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - primarni in sekundarni strah - strah za izid zdravljenja - compensatio lucri cum damno
Sodna praksa je večkrat razsodila, da verbalno izzivanje ne more upravičiti telesnega napada oziroma poškodovanja. Vendar je konkretni primer drugačen, saj je iz sedanjih kakor iz preteklih dogodkov toženec sklepal, da ga bo tožnik napadel.
ZGD člen 384, 384/1, 387, 387/1, 387/2, 590, 590/2, 590/2-1, 590/3, 590/4, 590/5. ZSReg člen 31, 31/2, 31/3, 31/4.
vpisi v sodni register - predlog za vpis v sodni register - skupščinski sklepi - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - izključitev manjšinskih delničarjev - prenos delnic - prekinitev postopka - interes za hitro odločitev - prebitje registrske zapore - izpodbojna tožba
Pritožnika utemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da bi jima v skladu z določbo drugega odstavka 31. člena ZSReg moralo vročiti predlog za vpis v sodni register s predlogom za prebitje registrske zapore in priloženimi listinami kot delničarjema, ki sta vložila izpodbojni tožbi, saj bi z vpisom sklepa skupščine lahko bile prizadete njune pravice. Sodišče prve stopnje pa je, ne da bi izvedlo postopek v skladu z drugim do četrtim odstavkom 31. člena ZSReg, ugodilo predlogu za prebitje registrske zapore in v sodni register pri subjektu vpisa vpisalo sklep skupščine z dne 21. 12. 2018, ne da bi obrazložilo, zakaj meni, da so izpolnjeni pogoji za takšen vpis, določeni v četrtem in petem odstavku 590. člena ZGD-1.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-2, 407/6, 407/6-1. KZ-1 člen 82, 82/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris iz kazenske evidence - zahteva za izbris - novo kaznivo dejanje - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Stečajna dolžnica ob poteku preizkusne dobe, zaradi nove pravnomočne obsodbe, ni dosegla izbrisa prej vpisane obsodbe iz kazenske evidence. Iz tega razloga pa ji sodišče preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti ni bilo niti dolžno niti upravičeno podaljšati.
Namen določb prvega odstavka 76. člena ZKP je v tem, da omeji oblike ter načine posredovanja vlog na tiste, ki omogočajo, da sta identiteta vlagatelja ter čas izročitve sodišču izkazana s potrebno zanesljivostjo. Kolikor torej vloga, ki je poslana v elektronski obliki, čeprav ni podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, navedenemu kriteriju zadosti, je tudi takšno vlogo potrebno obravnavati kot formalno popolno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00026862
OZ člen 375, 381, 1057, 1057/3. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 20a/1. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - obrestne obresti (procesne obresti) - načelo sorazmernosti - namenska razlaga zakonske določbe - načelo formalne legalitete - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija
V postopku, ko upnik še nima izvršilnega naslova, procesne obresti ustvarjajo dodaten (kaznovalni) pritisk na dolžnika, da plača zapadlo denarno obveznost. Upnik takrat (še) nima druge možnosti prisile in mu ostane edina možnost, da uveljavlja svojo terjatev pred sodiščem z namenom, da pridobi izvršilni naslov. Ko je upnik izvršilni naslov pridobil, pa ima v izvršilnem postopku široke možnosti uveljavitve državne prisile za poplačilo svoje terjatve (prisilna prodaja dolžnikovega premoženja), zato je dodatna prisila z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od začetka izvršilnega postopka od vseh do takrat zapadlih obresti (tudi zamudnih), ki so zajete v izvršilnem naslovu, nepotreben in prekomeren ukrep.
Posebna narava neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se ne odraža v popolni svobodi opredelitve obveznosti, ki bi ji moralo v skladu z načelom formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ), ki ga izpostavlja tudi pritožba, izvršilno sodišče brezpogojno slediti.
V delu, v katerem notarski zapis ni skladen s prisilnimi predpisi (v obravnavani zadevi z določili prvega in drugega odstavka 375. člena in pojasnjeno ozko razlago določila 381. člena OZ) soglasje dolžnika z neposredno izvršljivostjo nima pravnega učinka, s tem pa v tem delu notarski zapis tudi nima učinka izvršilnega naslova.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.. ZJU člen 22, 67.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 24, 26.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - javni zavod - direktor - sestava komisije
Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanjem delodajalca. Če so delavcu pričakovanja oziroma zahteve delodajalca na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, znana, te pa delodajalec nato uporabi pri izdelavi ocene poskusnega dela, delodajalcu ni mogoče očitati, da ni imel kriterijev za izdelavo ocene poskusnega dela.
Ob ugotovitvi, da med naloge delovnega mesta "poslovni sekretar" med drugim sodi tudi pisanje dopisov in korespondenca v nemškem jeziku in sposobnost pisnega in govornega izražanja v nemškem jeziku in glede na poudarjeno pomembnost znanja nemškega jezika pri toženi stranki, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je že na podlagi dejstva, da tožnica nemškega jezika ni znala, tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnica svojih delovnih obveznosti ne more izpolnjevati v skladu z njenimi pričakovanji. Glede na to je tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027382
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD-1 člen 5, 52.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - lestev - soprispevek - krivdna odgovornost - pravična denarna odškodnina - odklonitev dela
Glede na ugotovitve, da tožena stranka tožniku ni zagotovila ustreznega delovnega sredstva in ni dokazala, da ga je poučila o varnem opravljanju konkretnega dela, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je s tem kršila 5. člen ZVZD-1 in določbe Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premožnih gradbiščih.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je tožnik prispeval k nastanku nezgode. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do okoliščin, ki jih je tožena stranka zatrjevala kot tožnikov soprispevek k nezgodi (tožnikove izkušnje v gradbeništvu in dejstvo, da bi lahko tožnik odklonil opravljanje dela, če je menil, da lestev ni primerna za delo) in pravilno ocenilo, da te okoliščine ne zmanjšujejo odškodninske odgovornosti tožene stranke. Delavec ima po določbi 52. člena ZVZD-1 le pravico, da delo odkloni, nima pa te dolžnosti, zato k nastanku škodnega dogodka s svojim ravnanjem ni prispeval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025966
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(1), 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - dobava blaga oz. oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker je v konkretnem primeru, bodisi da gre za dobavo blaga ali opravo storitev, kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji, glede na sedež upnika in prijavljeno bivališče dolžnika v Republiki Sloveniji še v času vložitve predloga za izvršbo, in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Sodišče bi upniku glede na to, da je šele po neuspeli vročitvi sklepa o izvršbi ugotovilo, da ima dolžnik prebivališče v Nemčiji, moralo dati možnost izjave glede naslova, na katerem se v Republiki Sloveniji nahajajo dolžnikove premičnine. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje preuranjeno ugotovilo, da ni podana pristojnost sodišča Republike Slovenije za dovolitev izvršbe.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - dostop do nepremičnine - rok za vložitev motenjske tožbe - običajna skrbnost povprečnega človeka - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti
Vprašanje druge možnosti dostopa v posestni pravdi ni odločilno dejstvo. Posestniku namreč ni dopustno nalagati opustitve zanj koristnih prehodov in izvajanja posesti na drug način.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00026234
ZVEtL-1 člen 43, 43/1,44.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javno dobro - izvedensko mnenje
Ni pomembno, ali je bilo neko zemljišče razglašeno za javno dobro po današnjih predpisih, ampak je bistveno, ali je bilo zemljišče v relevantnem času pred lastninjenjem namenjeno redni rabi stavbe ali splošni rabi vseh in vsakogar. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre v naravi za zeleno površino z drevesno zamejitvijo, ki se zaključuje z nizkim betonskim zidom ob pločniku vzdolž B. ceste, ki je že ves čas namenjena izključno etažnim lastnikom predmetne stavbe in jo ti tudi ves čas vzdržujejo, uporabljajo in imajo v posesti. O tem se je sodišče prve stopnje prepričalo tudi na ogledu in to izhaja tudi iz izvedenskemu mnenju predložene fotografije. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da tudi ta del nepremičnine predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, pravilen.